Jedro

Odškodnina, ki skupaj predstavlja 12.500,00 EUR, predstavlja ob izdaji sodbe sodišča prve stopnje nekaj manj kot 9 povprečnih neto plač.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni: - v II. točki izreka tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati še znesek 3.600,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 1. 2023 dalje do plačila; - v III. točki izreka tako, da se znesek 362,20 EUR nadomesti z zneskom 510,70 EUR in - v IV. točki izreka tako, da se znesek 305,62 EUR nadomesti z zneskom 430,92 EUR.

II. V nadaljnjem se pritožba zavrne in se v še izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka mora tožeči stranki v roku 15 dni od prejema te sodbe povrniti stroške pritožbe v višini 175,46 EUR, v primeru zamude tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku izpolnitvenega roka dalje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo delno ugodilo odškodninskemu tožbenemu zahtevku tožeče stranke in toženi stranki naložilo, da mora tožeči stranki plačati 8.900,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 1. 2023 dalje v roku 15 dni (I. točka izreka). V presežku za še zahtevanih 7.600,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 1. 2023 je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Glede na delni uspeh z zahtevkom tožeče stranke je toženi stranki naložilo v roku 15 dni povrniti pravdne stroške v višini 362,20 EUR v korist proračuna Republike Slovenije, ker je imela tožeča stranka odobreno brezplačno pravno pomoč (III. točka izreka) in odločilo še o plačilu sodne takse glede na to, da je bila tožeča stranka oproščena plačila sodnih taks (IV. točka izreka).

2. Zoper sodbo se v zavrnilnem delu (II. točka izreka) in posledično v stroškovni odločitvi (III. in IV. točka izreka) tožeča stranka (tožnica) po pooblaščencu pravočasno pritožuje. Uvodoma navaja pritožbene razloge nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka, iz razlogov pritožbe pa izhaja, da vsebinsko uveljavlja le pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je višina prisojene odškodnine glede na sodno prakso in intenzivnost samega škodnega dogodka ter posledice, ki jih je tožnica utrpela, bistveno prenizka in tako ne ustreza standardu pravične denarne odškodnine. Glede na ugotovljeno dejansko stanje bi sodišče prve stopnje moralo tožnici prisoditi vso zahtevano odškodnino. Uveljavlja, da je tožnica utrpela v škodnem dogodku številne poškodbe in jih tudi povzema. Povzema, da je bila ob škodnem dogodku z reševalnim vozilom odpeljana v SB Celje, da je aktivno zdravljenje trajalo skoraj štiri mesece, navedbe in posledično ugotovitve sodišča glede trajanja in intenzitete telesnih bolečin, prestanih in bodočih ter poudarja in povzema neugodnosti, ki jih je utrpela (prevoz z reševalnim vozilom, 13 pregledov pri zdravniku specialistu v SB Celje, RTG prstov leve roke, operativni poseg, nošenje opornic, izvajanje intenzivne in boleče fizikalne terapije, vožnje na preglede in fizioterapije, razgibavanja, jemanje analgetikov, prisilen počitek in mirovanje ter številni pregledi pri osebnem zdravniku). Glede na trajanje in intenziteto prestanih in bodočih telesnih bolečin in glede na prestane neugodnosti ter starost tožnice ob škodnem dogodku bi ji sodišče moralo prisoditi vso zahtevano odškodnino 6.000 EUR iz tega naslova. Tudi odškodnina za primarni in sekundarni strah je prisojena prenizko. Utrpela je intenziven primarni strah, saj se je ob škodnem dogodku zaradi nepričakovanega in nenadnega telesnega napada močno prestrašila, resno je bilo ogroženo njeno življenje, kasneje v teku zdravljenja pa je prestajala intenziven sekundarni strah zaradi poteka in izida zdravljenja, ki ga v lažji obliki prestaja še danes. Zato bi ji glede na intenzivnost in trajanje strahu sodišče moralo namesto le 1.000,00 EUR prisoditi vso zahtevano odškodnino 2.000,00 EUR. Prenizko je prisojena odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Tožnici sta kot trajna posledica ostala boleča, skeleča, dreveneča in omejeno gibljiva prsta leve roke, v prstih nima več pravega občutka, hkrati pa je zmanjšana tudi moč uporabe IV. in V. prsta, ki sta tudi opazno izredno omejeno gibljiva in v nepravilni legi. Tožnici je oteženo opravljanje vsakodnevnih dejavnosti, zaradi zmanjšanega občutka za dotik je oslabljen fini prijem, predmeti ji padajo iz rok in mora pri vseh dejavnostih biti tudi izredno previdna, da se ne bi zadela v poškodovana prsta. Kot trajna posledica natega mišic ob vratnem in prsnem delu ji je ostala boleča in omejena gibljivost vratu in hrbtenice, zato je manj zmožna za aktivnosti, ki zahtevajo prisilno držo, skrajne, sunkovite in hitre gibe z vratom in celotno hrbtenico ter za prenašanje in dvigovanje težjih bremen. Nedvomno so nastale tožnici poškodbe, ki zmanjšujejo njene življenjske aktivnosti v bistveno večji meri, kot je to ocenilo sodišče, saj tožnica določenih življenjskih aktivnosti, ki jih je opravljala pred škodnim dogodkom, ne more več opravljati oziroma jih opravlja težje ali z bolečinami in ji zagotovo gre odškodnina v celotnem zahtevanem znesku 7.000,00 EUR in ne zgolj 3.000,00 EUR. Zahtevana odškodnina je tudi v skladu s sodno prakso v podobnih primerih, kar je treba upoštevati zaradi ustavne pravice do enakosti pred zakonom. Tudi iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti bi sodišče tožnici namesto 400,00 EUR moralo prisoditi zahtevanih 500,00 EUR, saj sta tožnici ostala vidno deformirana prsta, ki sta v nepravilni legi, kar tožnico moti, te pomanjkljivosti pa ne more zakriti. Po prepričanju tožnice je prenizka tudi prisojena odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice, pravico do osebnega dostojanstva in varnosti ter pravico do nedotakljivosti človekove duševne in telesne celovitosti. Zaradi toženčevih protipravnih dejanj se je tožnica počutila in se še vedno počuti močno psihično ter duševno prizadeto, ponižano, razžaljeno in osramočeno, kar vse jo še vedno izdatno obremenjuje tudi po nekaj letih od škodnega dogodka. Izgubila je občutek varnosti v vsakdanjem in predvsem v družinskem življenju. V posledici negativne izkušnje, ki jo je doživela, je pretirano oprezna in nezaupljiva do ljudi, ki se ji skušajo približati in slednje težko spusti k sebi, saj jo je vseskozi strah, da bi jo zopet nekdo poškodoval in prizadel. Ob že manjših prepirih se zapre vase, saj začne podoživljati dogodek in občutek, ko te nekdo napade in poseže v osebni prostor. Glede na intenzivnost in posledice, ki jih je škodni dogodek pustil pri tožnici, je upravičena do odškodnine iz tega naslova v zahtevani višini 1.000,00 EUR. Ker je sodba glede odločitve o višini odškodnine nepravilna, je posledično nepravilna tudi odločitev o stroških postopka in o znesku vračila sodne takse. Tožnica predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi tako, da sodbo spremeni in tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podredno pa, da sodbo (v izpodbijanem delu) razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, zahteva tudi povrnitev vseh stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo delno ugodilo odškodninskemu tožbenemu zahtevku tožnice zoper toženca in tožnici iz naslova odškodnine za telesne bolečine in neugodnosti med zdravljenjem od zahtevanih 6.000,00 EUR prisodilo 4.000,00 EUR, za strah od zahtevanih 2.000,00 EUR, 1.000,00 EUR, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti od zahtevanih 7.000,00 EUR, 3.000,00 EUR, za duševne bolečine zaradi skaženosti od zahtevanih 500,00 EUR, 400,00 EUR ter za duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice od zahtevanih 1.000,00 EUR, 500,00 EUR, skupaj tako 8.900,00 EUR z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. V presežku za še zahtevanih 7.600,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi je tožbeni zahtevek zavrnilo.

6. Zoper sodbo se pritožuje le tožnica in izpodbija zavrnilni del (II. točka izreka) ter posledično stroškovno odločitev (III. in IV. točka izreka). Zato je le v tem delu sodba sodišča prve stopnje predmet pritožbenega preizkusa. Sodišče druge stopnje jo je skladno z določbo prvega in drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov, pri tem pa po uradni dolžnosti glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 350. člena ZPP (v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP) in pravilne uporabe materialnega prava.

7. Pritožba delno utemeljeno uveljavlja, da je višina prisojene odškodnine glede na intenzivnost škodnega dogodka in posledice, ki jih je tožnica utrpela v posledici protipravnega ravnanja toženca, prenizka.

8. Materialnopravno podlago za presojo odškodninskega zahtevka za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo predstavljata določbi 179. in 182. člena Obligacijskega zakonika (OZ), ki ju je sodišče prve stopnje pravilno navedlo in pravilno pojasnilo tudi, da je pri odmeri odškodnine treba upoštevati tudi obe temeljni načeli, tako načelo individualizacije, kot tudi načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki ju je prav tako pravilno povzelo v obrazložitvi izpodbijane sodbe.1

9. Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje pravilno kot dejansko stanje, ki je podlaga za presojo utemeljenosti odškodninskega zahtevka, ker zamudna sodba zaradi pasivnosti toženca temelji na domnevi o toženčevem priznanju dejanskih navedb tožnice v tožbi (ki tudi niso v nasprotju s predloženimi dokazi in splošno znanimi dejstvi), upoštevalo tožbeno zatrjevana dejstva. Tako je upoštevalo, da je tožnica v škodnem dogodku 30. 7. 2017 v posledici protipravnega ravnanja toženca2 utrpela več poškodb, kar poudarja pritožba (spiralni zlom prvega členka četrtega prsta leve roke s premaknitvijo kostnih fragmentov, udarnino palca, četrtega in petega prsta leve roke, podplutbo na levi in desni podlahti, odrgnino desne podlahti, nateg mišic ob vratnem in prsnem delu hrbtenico).

10. Pri določitvi odškodnine za telesne bolečine in neugodnosti med zdravljenjem je upoštevalo v tožbi zatrjevano intenziteto in trajanje prestanih in tudi bodoče bolečine, upoštevalo je, da je zdravljenje tožnice trajalo skoraj štiri mesece, kot tudi, da je tožnica tekom zdravljenja utrpela tudi številne neugodnosti, ki jih tudi posebej izpostavlja in povzema pritožba (prevoz z rešilnim vozilom v bolnišnico, pregledi pri specialistu, RTG prstov leve roke, operativni poseg, nošenje opornic, fizikalne terapije, uživanje analgetikov, prisilno mirovanje). Glede na dejansko stanje (intenzivnost in trajanje telesnih bolečin in neugodnosti med zdravljenjem) je upoštevajoč že navedeno materialno pravo v obravnavanem primeru 4000,00 EUR primerno zadoščenje iz tega naslova, zato je pritožbeno zavzemanje za še višjo odškodnino neutemeljeno.

11. Tudi odškodnina za strah, prestani primarni strah, ki je bil intenziven, a kratkotrajen, in sekundarni strah v obliki zaskrbljenosti za izid zdravljenja (zdravljenje je trajalo skoraj štiri mesece), je ob ugotovljeni intenziteti in trajanju z zneskom 1.000,00 EUR pravično in pravilno odmerjena. Pritožbeno zavzemanje za višjo odškodnino ni utemeljeno, pri čemer je ob pritožbenih navedbah, da tožnica v lažji obliki strah še vedno prestaja, pojasniti, da se po ustaljeni sodni praksi odškodnina za strah priznava le kot pretekla škoda, če pa strah ne izzveni in se še vedno manifestira na področju življenjske aktivnosti tožnice kot njena omejitev, ki povzroča duševne bolečine, pa gre za drugo obliko nepremoženjske škode.

12. Pritrditi pa je pritožbi, da je odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, zaradi skaženosti in posega v osebnostne pravice glede na dejansko stanje in že navedeno materialno pravno podlago prenizko odmerjena.

13. Ob ugotovljenih in v razlogih sodbe opisanih, v pritožbi pa ponovno izpostavljenih trajnih posledicah, ko sta tožnici ostala boleča, skeleča, dreveneča in omejeno gibljiva prsta leve roke, v katerih tožnica nima več pravega občutka, zmanjšana je moč uporabe tretjega in četrtega prsta leve roke ter oslabljen tudi fini prijem, zaradi česar je tožnici oteženo opravljanje vsakodnevnih dejavnosti, ki zahtevajo uporabo prstov, ostala pa ji je tudi boleča in omejena gibljivost vratu in hrbtenice in s tem povezane tudi v razlogih sodbe opisane omejitve v življenjskih aktivnostih, med katerimi je sodišče prve stopnje upoštevalo tudi opustitev nekaterih prostočasnih aktivnosti (košarka in odbojka), upoštevajoč v pritožbi izpostavljeno starost tožnice (ob odmeri odškodnine pred sodiščem prve stopnje 40 let) pravično in primerno denarno zadoščenje za to obliko škode po presoji pritožbenega sodišča višje od 3.000,00 EUR in predstavlja 6.000,00 EUR.

14. Ob upoštevanju objektivnega kriterija (kot posledica poškodbe sta tožnici po nesporni dejanski ugotovitvi sodišča prve stopnje ostala vidno deformirana prsta leve roke) in ob v razlogih sodbe opisanem subjektivnem odnosu tožnice do te deformacije, vključno z nemožnostjo zakrivanja, saj gre za izpostavljeni del telesa, je pritrditi pritožbi, da je tožnici ob že navedenem materialnem pravu priznati iz tega naslova vso zahtevano odškodnino, torej 500,00 EUR.

15. Pritrditi je pritožbi, da je tožnici tudi odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v njene osebnostne pravice prenizko odmerjena. Glede na opisano intenzivnost škodnega dogodka in posledice, ki jih je s protipravnim posegom v tožničino telesno in duševno integriteto povzročil toženec, ob upoštevanju zgoraj že navedenega materialnega prava gre tožnici tudi iz tega naslova vsa zahtevana odškodnina 1.000,00 EUR.

16. Ob pravilni uporabi materialnega prava je tako tožnici poleg že prisojene odškodnine v višini 8.900,00 EUR prisoditi skupaj še 3.600,00 EUR3 odškodnine z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

17. Odškodnina, ki skupaj predstavlja 12.500,00 EUR, predstavlja ob izdaji sodbe sodišča prve stopnje nekaj manj kot 9 povprečnih neto plač4. Tako določena odškodnina ustrezno upošteva vse individualnosti pri oškodovanki in tudi pravilno odseva razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje ter tudi ne odstopa od primerljivih primerov v sodni praksi.5

18. Ob obrazloženem je bilo pritožbi delno ugoditi in sodbo sodišča prve stopnje v II. točki izreka delno spremeniti tako, da mora toženec tožnici plačati še 3.600,00 EUR z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 1. 2023 dalje. V nadaljnjem pa je pritožbeno zavzemanje za višjo odškodnino ob že obrazloženem neutemeljeno, saj ugotovljeno dejansko stanje za višjo odškodnino ne daje podlage.

19. Delna ugoditev pritožbi in delna sprememba sodbe na pritožbeni stopnji glede glavne stvari narekuje tudi poseg v stroškovno odločitev. Obrazloženi potrebni stroški tožeče stranke niso pritožbeno izpodbijani in znašajo 671,98 EUR. Z upoštevanjem delne spremembe sodbe sodišča prve stopnje na pritožbeni stopnji je uspeh tožeče stranke višji in predstavlja 76 %. Zato je tožeča stranka na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP upravičena do povrnitve 76 % njenih potrebnih pravdnih stroškov, kar pomeni 510,70 EUR. Zato je pritožbeno sodišče ob pravilni uporabi materialnega prava spremenilo sodbo sodišča prve stopnje v stroškovni odločitvi v III. točki izreka tako, da se znesek 362,20 EUR nadomesti z zneskom 510,70 EUR, posledično iz enakih razlogov (višjega uspeha) pa je spremenilo tudi IV. točko izreka in znesek 305,62 EUR nadomestilo z zneskom 430,92 EUR.

20. Pritožba postopkovnih kršitev konkretizirano ne uveljavlja, sodišče druge stopnje pa pri pritožbenem preizkusu ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo ob obrazloženem v nadaljnjem zaradi neutemeljenosti zavrnilo in v še izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

21. Tožeča stranka je s pritožbo na pritožbeni stopnji delno uspela, zato ji mora tožena stranka na podlagi določbe drugega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim in drugim odstavkom 165. člena ZPP povrniti uspehu na pritožbeni stopnji ustrezen del njenih potrebnih pritožbenih stroškov. Te predstavljajo odvetniški stroški sestave pritožbe v višini 500 točk - tar. št. 22/1 Odvetniške tarife - OT ( pritožbeno izpodbijan je le zavrnilni del - 7.600,00 EUR), 2 % materialnih stroškov, skupaj torej 510 točk, kar ob vrednosti odvetniške točke 0,60 EUR ter s priznanim 22 % DDV znaša 373,32 EUR. Pritožbeni uspeh tožeče stranke je 47 % . Zato ji mora tožena stranka v roku 15 dni od prejema te sodbe povrniti 175,46 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku izpolnitvenega roka.

1 Glej 12. točko obrazložitve izpodbijane sodbe. 2 Toženec je bil pravnomočno obsojen storitve kaznivega dejanja hude telesne poškodbe na škodo tožnice - sodba Okrožnega sodišča v Celju IV K 33305/2017 z dne 1. 2. 2021 - A2 priloga ter točki 7 in 11 obrazložitve izpodbijane sodbe. 3 Dodatnih 3.000,00 EUR za duševne bolečine za zmanjšane življenjske aktivnosti, 100,00 EUR za duševne bolečine zaradi skaženosti in 500,00 EUR za duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice. 4 Povprečna neto plača v februarju 2024 je znašala 1.449,19 EUR. 5 Primerjaj npr. odločbe VS RS II Ips 5/2005, II Ips 204/2006, II Ips 266/2005.