Jedro

Predlog za oprostitev sodnih taks, ki je vložen po vročitvi sodne odločitve, je prepozen glede na določbo 14. člena Zakona o sodnih taksah, ki določa, da učinkuje sklep o oprostitvi plačila sodnih taks od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vse vloge in dejanja, za katera je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 960/2000-12 z dne 10.1.2000.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je navedeno, da je tožnik dne 27.5.2000 vložil tožbo, z dopisom z dne 26.8.2000 pa je izjavil, da jo umika. Zato je sodišče s sklepom, št. U 960/2000-7 z dne 30.8.2000, postopek ustavilo. Za oprostitev plačila sodnih taks je tožnik zaprosil dne 19.10.2000, kar je po vložitvi tožbe in po vročitvi navedenega sklepa o ustavitvi postopka. Tožnikov predlog je treba zavreči, ker je vložen prepozno. Po določbah Zakona o sodnih taksah (ZST) je treba plačati sodno takso takrat, ko nastane taksna obveznost (1. odstavek 4. člena ZST). Za tožbo nastane taksna obveznost z vložitvijo tožbe, za sklep pa takrat, ko je tožniku vročen (1. in 2. točka 2. odstavka 4. člena ZST). Po določbi 3. odstavka 13. člena ZST odloči sodišče o oprostitvi plačila sodnih taks s sklepom. V 14. členu ZST je določeno, da sklep o oprostitvi plačila sodnih taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vse vloge in dejanja, za katere je obveznost plačila sodnih taks nastala tega dne ali pozneje.

Tožnik v pritožbi navaja, da ni prosil za oprostitev plačila sodnih taks, pač pa za odpravo opomina za plačilo sodne takse za tožbo in naloga za plačilo sodne takse za sklep. Sodišče prve stopnje se neutemeljeno sklicuje na določbe ZST, ker v pravnem pouku odločbe, zoper katero je vložil tožbo, ni navedbe, da bi bil zavezan k plačilu sodne takse. Predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep in odpravi opomin za plačilo sodne takse za tožbo in nalog za plačilo sodne takse za sklep.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeni ugovor, da se sodišče prve stopnje neutemeljeno sklicuje na določbe ZST, ker v pravnem pouku odločbe, zoper katero je bil začet upravni spor, ni navedbe o plačilu sodnih taks, je neutemeljen. Obveznost plačila sodnih taks izhaja namreč iz zakona, in sicer iz ZST, ki v 8. točki 2. člena izreco določa, da se s tem zakonom predpisane sodne takse plačujejo tudi v upravnem sporu.

Iz podatkov sodnega spisa izhaja, da je tožnik vložil tožbo dne 27.5.2000, navedeni sklep o ustavitvi postopka pa mu je bil vročen dne 6.9.2000. Vlogo, ki jo je sodišče prve stopnje pravilno štelo kot predlog za oprostitev plačila sodnih taks, je vložil dne 19.10.2000. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno štelo tožnikov predlog za prepozen glede na določbo 14. člena ZST. Po navedeni določbi učinkuje sklep o oprostitvi plačila sodnih taks od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vse vloge in dejanja, za katera je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje. Ker je v obravnavani zadevi taksna obveznost za tožbo in za navedeni sklep o ustavitvi postopka nastala že pred vložitvijo predloga, kar je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, sklep o oprostitvi plačila sodnih taks ne more zajeti sodne takse za tožbo in za navedeni sklep o ustavitvi postopka. Zato tudi po presoji pritožbenega sodišča v obravnavani zadevi ni pogojev za oprostitev plačila sodnih taks.

Ker je v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje presojalo, ali so za oprostitev plačila sodnih taks izpolnjeni pogoji iz ZST, bi po presoji pritožbenega sodišča moralo tožnikov predlog zavrniti in ne zavreči. Vendar ta napaka v izreku izpodbijanega sklepa ni vplivala niti mogla vplivati na pravilnost odločitve.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/99).