Jedro

Za razliko od drugih sredstev izvršbe, ko sodišče z vpogledom v elektronsko dosegljive evidence ugotovi, ali obstajajo viri za predlagana sredstva, in v primeru, da ti ne obstajajo, ne dovoli izvršbe, lahko sodišče pri premičninski izvršbi, ko ta glasi na nedoločene predmete oziroma na vse premičnine, ki se nahajajo na v sklepu o izvršbi navedenem naslovu dolžnika, šele na podlagi oprave procesnega dejanja izvršitelja in njegove neposredne zaznave, da dolžnik nima predmetov, ki so lahko predmet izvršbe, ugotovi neobstoj vira za izvršbo na to sredstvo in razlog za nenadaljevanje ter ustavitev premičninske izvršbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim sredstvom izvršbe, to je z rubežem, cenitvijo in prodajo premičnin dolžnice.

2. V pravočasni pritožbi dolžnica enako kot v ugovoru navaja, da ji je sodišče v postopku izvršbe prodalo nepremičnino in da je najemnica stanovanja. Ostala je brez vsega. Ima samo oblačila, preživlja se z 252,68 EUR in 146,00 EUR socialne pomoči. Prosi za ustavitev izvršbe. Upniku očita neopravičeno obogatitev na podlagi prodaje sesalcev in zavajanje ljudi.

3. Upnik v odgovoru pritrjuje prvostopenjskim razlogom in predlaga zavrnitev pritožbe. Zavrača očitke o neopravičeni obogatitvi in priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zoper sklep, s katerim med izvršilnim postopkom na predlog upnika sodišče spremeni sklep o izvršbi tako, da določi novo izvršilno sredstvo in s tem tudi predmet izvršbe, ima dolžnik ugovor z omejitvijo ugovornih razlogov na novo izvršilno sredstvo (načelno pravno mnenje VS RS z občne seje 18. in 19. 6. 1996). Da se ugovor šteje za obrazložen in je kot tak utemeljen, mora dolžnik v ugovoru uveljavljati razloge, ki preprečujejo izvršbo na novo sredstvo izvršbe (7. točka prvega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).1 Navesti mora ne le dejstva, s katerimi ga utemeljuje, temveč tudi predložiti dokaze zanje (drugi odstavek 53. člena ZIZ).

6. Kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, ugovor dolžnice teh pogojev ne izpolnjuje. Ker dolžnica vsebinsko ni podala ugovora, v katerem bi zatrjevala obstoj okoliščin, ki preprečujejo izvršbo na premičninah zaradi v zakonu določenih omejitev izvršbe oziroma izvzetja iz izvršbe,2 ter zanje predložila dokaze, je prvostopenjsko sodišče njen ugovor utemeljeno zavrnilo.

7. Za razliko od drugih sredstev izvršbe,3 ko sodišče z vpogledom v elektronsko dosegljive evidence ugotovi, ali obstajajo viri za predlagana sredstva, in v primeru, da ti ne obstajajo, ne dovoli izvršbe, lahko sodišče pri premičninski izvršbi, ko ta glasi na nedoločene predmete oziroma na vse premičnine, ki se nahajajo na v sklepu o izvršbi navedenem naslovu dolžnika, šele na podlagi oprave procesnega dejanja izvršitelja4 in njegove neposredne zaznave, da dolžnik nima predmetov, ki so lahko predmet izvršbe, ugotovi neobstoj vira za izvršbo na to sredstvo in razlog za nenadaljevanje ter ustavitev premičninske izvršbe.

8. Življenjsko logično je namreč, da vsak človek na kraju bivanja potrebuje in uporablja določene premičninske predmete. Pričakovano je zato, da bo izvršitelj na kraju bivanja dolžnika našel premičnine. Izvršitelj pa je tisti, ki na kraju samem ugotovi, ali so najdeni predmeti izvzeti iz izvršbe in ali zadoščajo za poplačilo upnikove terjatve ter ali se izkazuje oziroma zatrjuje pravica tretjih na teh stvareh in niso last dolžnika. Po prvem odstavku 83. člena ZIZ se smejo zarubiti stvari, ki jih ima v posesti dolžnik, kot tudi njegove stvari, ki jih ima v posesti upnik.

9. Kot je že pojasnilo sodišče prve stopnje, če dolžnica nima premičnin, izvršba s tem sredstvom ne bo uspešna. Za samo dovolitev izvršbe na premičnine pa zatrjevano dejstvo, da nima premičnin, da živi v najemniškem stanovanju, v katerem ni nič njenega, ne da bi dolžnica predložila najemno pogodbo, iz katere bi tudi izhajalo, da so vse premičnine in oprema v stanovanju last najemodajalca, ne pomeni ovire.

10. Odločitev sodišča, kot tudi upnika o opravi izvršbe na premičnine, je odvisna od izvršiteljevih ugotovitev na samem kraju bivanja dolžnice, torej, ali obstaja dejanska ovira,5 da izvršba na premičnine ni mogoča. Ker zatrjevano v ugovoru in ponovno v pritožbi, da dolžnica nima premičnega premoženja in ker trditev o najemu stanovanja, v katerem ni nič njenega, ni dokazno podprla, ne predstavlja ugovornega razloga, ki bi preprečeval dovolitev izvršbe, temveč le njeno opravo, je sodišče prve stopnje ugovor dolžnice, s katerim si ta prizadeva, da se izvršba na premičnine ne dovoli, po obrazloženem utemeljeno zavrnilo.

11. Tudi ugovorne trditve o materialni stiski glede na določilo prvega odstavka 55. člena ZIZ niso upošteven razlog, ki bi preprečeval izvršbo, zato dolžnica z njimi ne more uspeti. Gre zgolj za razloge, ki predstavljajo dejansko oviro za opravo izvršbe in njeno realizacijo, in povzročijo ustavitev postopka, nikakor pa ne razlog za odpust obveznosti, kot tudi ne razlog, ki preprečuje dovolitev izvršbe. Je le razlog, ki dejansko preprečuje poplačilo upnika in neuspešnost prisilne izterjave.

12. Neuspešno se dolžnica upira izvršbi z navedbami o prodaji nepremičnine v izvršilnem postopku. Te bi bile relevantne le v kolikor bi bil upnik tega postopka z njihovo prodajo poplačan. Tega dolžnica niti ne trdi, prav tako se v tem postopku izvršba na nepremičnine ni opravljala.

13. Kar se tiče pritožbenega očitka o neopravičeni obogatitvi upnika in zavajanju, je za izvršilno sodišče odločilno le to, da je njegova terjatev pravnomočno ugotovljena v izvršljivi sodni odločbi.6 Za dosego razveljavitve ali spremembe le te mora dolžnica uporabiti pravna sredstva, ki jih predvideva zakon in z njimi doseči njeno odpravo. Vse dokler sodna odločba in v njej naložena obveznost dolžnici obstoji, jo mora izvršilno sodišče izterjevati. Šele, če bo upnik umaknil predlog za izvršbo, ali če bodo podane dejanske okoliščine, ki bodo ovirale opravo izvršbe, bo sodišče ustavilo izvršbo.7 Glede na ugovorne navedbe o neobstoju premičnin in izkazanem slabem premoženjskem stanju dolžnice, je riziko za nadaljevanje izvršbe v celoti na upniku. Prvostopenjsko sodišče ga je zato že utemeljeno pozvalo, da sporoči, ali vztraja pri izvršbi. Konkretno dejansko stanje ne daje podlage za uspešen zaključek, temveč le dodatne stroške, ki v primeru neizterljivosti še dodatno bremenijo upnika.

14. Iz navedenih razlogov pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev je sprejelo po tem, ko tudi uradni preizkus ni pokazal kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Odločitev o pritožbenih stroških dolžnice ni bila sprejeta, ker jih ta ni priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvimodstavkom 155. člena istega zakona in 15. členom ZIZ). S povzemanjem prvostopenjskih razlogov k pritožbeni presoji ni pripomogel, zato stroške kot nepotrebne nosi sam.

1 7. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ predpisuje, da je ugovor zoper sklep o izvršbi mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, zlasti pa, če je izvršba dovoljena na stvari, denarno terjatev ali na druge pravice, ki so izvzete iz izvršbe oziroma na katerih je možnost izvršbe omejena. 2 V 79. členu ZIZ so navedeni predmeti izvzeti iz izvršbe, v 80. členu ZIZ pa omejitve izvršbe proti pravnim osebam, podjetniku in zasebniku. 3 Sredstva izvršbe za izterjavo denarne terjatve so opredeljena v 30. členu ZIZ. To so prodaja premičnin, prodaja nepremičnin, prenos denarne terjatve, vnovčenje drugih premoženjskih oziroma materialnih pravic in nematerializiranih vrednostnih papirjev, prodaja deleža družbenika in prenos sredstev, ki so pri organizacijah, pooblaščenih za plačilni promet. 4 Po prvem odstavku 7. člena ZIZ neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja opravljajo izvršitelji, če ni z ZIZ drugače določeno. 5 Ta je izkazana, če dolžnik nima stvari, ki so lahko predmet izvršbe oziroma te ne zadoščajo za poplačilo upnikove terjatve oziroma so last tretjega. 6 Sklep o izvršbi VL 120655/2013 z dne 4. 6. 2014. 7 V tem postopku je že bila ustavljena izvršba na denarne prejemke dolžnice (pokojnino) in denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet, saj dolžnica nima rubljivih prejemkov. V kolikor pri rubežu ne bodo najdene stvari, ki so lahko predmet izvršbe, bo ustavljena tudi premičninska izvršba.