Jedro

Po 1. odstavku 28. člena ZUPJS je do subvencije najemnine upravičen tudi najemnik v tržnem najemnem stanovanju. Meja dohodkov za ugotavljanje upravičenosti do subvencije najemnine je ugotovljen dohodek najemnika in oseb, navedenih v najemni pogodbi, ki ne presega višine njihovega minimalnega dohodka, brez dodatka za delovno aktivnost, določenega skladno s predpisi, ki urejajo socialno varstvene prejemke, povečanega za 30 % ugotovljenega dohodka, in za znesek neprofitne najemnine, določene po predpisih, ki urejajo stanovanjske zadeve, ali za znesek priznane neprofitne najemnine pri tržnih in hišniških stanovanjih. V 1. odstavku 28. člena ZUPJS je torej določena meja dohodkov za ugotavljanje upravičenosti do subvencije najemnine oziroma t. i. premoženjski cenzus. Cenzus je pri tržnih stanovanjih odvisen od višine minimalnega dohodka za upravičenca oziroma družino, ugotovljenega dohodka najemnika in oseb iz najemne pogodbe ter zneska priznane neprofitne najemnine pri tržnih in hišniških stanovanjih.

Pri ugotavljanju upravičenosti do subvencionirane najemnine je treba upoštevati povprečne mesečne dohodke, ki se po določbah ZUPJS vštevajo v lastni dohodek, torej tudi nadomestilo med začasno zadržanostjo z dela zaradi bolezni, prejeto v treh koledarskih mesecih pred mesecem vložitve zahteve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (I. in III. točka izreka).

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s I. točko izreka zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 8. 8. 2017 in št. ... z dne 19. 8. 2016 ter priznanje pravice do subvencioniranja tržne najemnine. Z II. točko izreka je odpravilo odločbi št. ... z dne 8. 8. 2017 in št. ... z dne 16. 8. 2016. S III. točko je zavrnilo tožbeni zahtevek zoper drugo toženo stranko.

2. Zoper sodbo se laično pritožuje tožnica, ker ni bilo upoštevano dejansko izredno finančno stanje, temveč je bilo odločeno na podlagi zakona. Prejema bolniško nadomestilo v višini približno 520,00 EUR mesečno, po plačilu stroškov ji za preživljanje ostane le 80,00 do 100,00 EUR. Neprofitno stanovanje ji ni bilo dodeljeno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ker se iz pritožbe ne vidi, v katerem delu se sodba sodišča prve stopnje izpodbija, jo je pritožbeno sodišče v skladu s 1. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 preizkusilo le v delu, v katerem tožnica ni uspela. Torej v obsegu zavrnilne I. in III. točke izreka. Ugoditveni del sodbe o odpravi odločb z dne 8. 8. 2017 in z dne 16. 8. 2016 (II. točka izreka) je namreč že pravnomočen.

Po preizkusu zadeve v navedenem obsegu in v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev, na katere se pazi po uradni dolžnosti. Izpodbijani del sodbe je obrazložen z bistveno pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi, s katerimi pritožbeno sodišče soglaša. Na pritožbene navedbe je potrebno dodati predvsem naslednje.

K zavrnitvi tožbenega zahteva zoper prvo toženca

5. Z izpodbijanim delom sodbe je tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih zavrnilnih odločb z dne 19. 8. 2016 in z dne 8. 8. 2017 o dodelitvi subvencije za tržno najemnino v delu zoper prvo toženca utemeljeno zavrnjen. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožničini dohodki presegajo cenzus, določen za dodelitev obravnavane subvencije.

6. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve sta Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS)2 in Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre)3. Po 1. odstavku 28. člena ZUPJS je do subvencije najemnine upravičen tudi najemnik v tržnem najemnem stanovanju. Meja dohodkov za ugotavljanje upravičenosti do subvencije najemnine je ugotovljen dohodek najemnika in oseb, navedenih v najemni pogodbi, ki ne presega višine njihovega minimalnega dohodka, brez dodatka za delovno aktivnost, določenega skladno s predpisi, ki urejajo socialno varstvene prejemke, povečanega za 30 % ugotovljenega dohodka, in za znesek neprofitne najemnine, določene po predpisih, ki urejajo stanovanjske zadeve, ali za znesek priznane neprofitne najemnine pri tržnih in hišniških stanovanjih. V 1. odstavku 28. člena ZUPJS je torej določena meja dohodkov za ugotavljanje upravičenosti do subvencije najemnine oziroma t. i. premoženjski cenzus. Sodišče prve stopnje pravilno razloguje, da je cenzus pri tržnih stanovanjih odvisen od višine minimalnega dohodka za upravičenca oziroma družino, ugotovljenega dohodka najemnika in oseb iz najemne pogodbe ter zneska priznane neprofitne najemnine pri tržnih in hišniških stanovanjih.

7. Višina minimalnega dohodka za samsko osebo znaša 1,00 osnovnega zneska minimalnega dohodka (1. točka 1. odstavka 26. člena ZSVarPre). Osnovni znesek minimalnega dohodka je predpisan v 8. členu ZSVarPre.

Dohodki in prejemki, ki se štejejo v dohodek, so določeni v 12. členu ZUPJS. Med drugim gre tudi za obdavčljive dohodke po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine (1. točka 1. odstavka). Način in obdobje upoštevanja teh dohodkov se na podlagi 1. odstavka 15. člena ZUPJS upošteva po ZSVarPre. Po 1. odstavku 20. člena ZSVarPre se kot lastni dohodek samske osebe, upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Pomeni, da je potrebno pri ugotavljanju upravičenosti do subvencionirane najemnine upoštevati povprečne mesečne dohodke, ki se po določbah ZUPJS vštevajo v lastni dohodek, torej tudi nadomestilo med začasno zadržanostjo z dela zaradi bolezni, prejeto v treh koledarskih mesecih pred mesecem vložitve zahteve.

V skladu s 121.b členom Stanovanjskega zakona (SZ-1)4 znesek priznane neprofitne najemnine znaša 3,00 EUR za m2 stanovanjske površine. Po 6. odstavku 14. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Pravilnik)5 se za eno članska gospodinjstva v tržnih stanovanjih kot zgornja meja pri izračunavanju subvencije k najemnini uporablja stanovanjska površina do 30 m2. 8. Minimalni dohodek tožnice kot samske osebe znaša 288,81 EUR, kolikor je ob vložitvi zahteve za dodelitev subvencije najemnine 1. 7. 2016 znašal osnovni znesek minimalnega dohodka. Tožnica je v obdobju od aprila do junija 2016 prejela mesečno povprečno 551,40 EUR nadomestila za čas začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni. Ugotovljen dohodek tožnice torej znaša 551,40 EUR, 30 % tega dohodka pa 165,42 EUR. Ker ima tožnica v najemu stanovanje v velikosti 61 m2, je upoštevna površina stanovanja 30 m2, znesek priznane neprofitne najemnine pa znaša 90,00 EUR.

Zneski minimalnega dohodka tožnice, 30 % ugotovljenega dohodka tožnice in priznane neprofitne najemnine skupaj znašajo 544,23 EUR. Znesek ugotovljenega dohodka tožnice 551,40 EUR torej presega cenzus, pri katerem bi bila upravičena do subvencije najemnine 544,23 EUR. To pa je za pritožbeno rešitev zadeve tudi edino bistveno. Pomeni namreč, da tožnica po citiranih zakonskih določbah, ki jih je sodišče dolžno upoštevati, ni upravičena do subvencije najemnine za tržno stanovanje.

K zavrnitvi tožbenega zahtevka zoper drugo toženca

9. Tožbeni zahtevek je tudi v delu, ki se nanaša na drugo toženca, z izpodbijanim delom sodbe utemeljeno zavrnjen. Drugo toženec namreč kot prvostopenjski organ, ki je izdal odločbo z dne 19. 8. 2016, v tem sporu ni pasivno legitimiran.

10. Po 1. odstavku 63. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)6 je socialni spor dopusten, kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, če tožnik uveljavlja, da je prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in vročen v zakonitem roku. Predmet sodne presoje je namreč zakonitost in pravilnost izpodbijanega posamičnega dokončnega upravnega akta.

Kot pravilno razloguje že sodišče prve stopnje, je v socialnih sporih pasivno legitimiran tisti organ oziroma nosilec javnih pooblastil, ki je izdal akt, s katerim se je upravni postopek končal, oziroma ki je izdal dokončno odločbo. Zoper posamični upravni akt, izdan na prvi stopnji, je praviloma dovoljena pritožba, o kateri odloči drugostopenjski organ z dokončno odločbo.

Odločitev pritožbenega sodišča

11. Na podlagi vsega predhodno navedenega je bilo potrebno pritožbo na temelju 353. člena ZPP zavrniti in potrditi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (I. in III. točka izreka). Ostale pritožbene navedbe za pritožbeno rešitev zadeve niso pravno relevantne.7 1 Ur. l. RS, št. 73/2003 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 69/2003 s spremembami. 5 Ur. l. RS, št. 14/2004 s spremembami. 6 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 7 1. odstavek 360. člena ZPP.