Jedro

Po določbi 1. odstavka 286.b člena ZPP mora stranka kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Tožena stranka je bila prisotna na glavni obravnavi in bi glede na to, da je sodnica sprejela sklep, da se dokazovanje zaključi, navedeno kršitev po končanem dokazovanju oziroma do konca glavne obravnave lahko uveljavljala. Ker se je na kršitev sklicevala šele v pritožbi, pri tem pa ni izkazala, da kršitve brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti, pritožbeno sodišče kršitve ne more upoštevati.

Plačilo anuitet, ki se nakazujejo banki, je verodostojno mogoče dokazati le z listinskimi dokazi, to je s potrdili o plačilih.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, z dne 11. 04. 2008 in z dne 02. 06. 2008 v celoti ohrani v veljavi. Toženi stranki je še naložilo, da tožeči stranki povrne stroške pravdnega postopka v višini 925,32 EUR spp.

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje je vložila pritožbo tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni oziroma podrejeno razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker sodišče ni postopalo v skladu s pravilom iz 228. člena ZPP. V konkretnem primeru gre za listino, ki je po vsebini skupna obema strankama, saj je listina sestavljena v korist obeh strank oziroma za obe stranki. Tako kot pri edicijski dolžnosti nasprotne stranke gre tudi v tem primeru za brezpogojno dolžnost – predložitvi listin se namreč ni mogoče izogniti s sklicevanjem na okoliščine, zaradi katerih bi lahko druga oseba odrekla pričanje oziroma odgovore na posamezna vprašanja. Glede na to, da tožena stranka ni prejela nobenega obvestila o tem, da je sodišče zgoraj navedeno dolžnost opravilo, je kršilo določbe pravdnega postopka in s tem posledično zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče tudi ni izvedlo predlaganih dokazov in zavrnitve le-teh ni obrazložilo (287. člen ZPP). Tožena stranka je na glavni obravnavi vztrajala pri zaslišanju priče J. P., ki je prevzel toženkin dolg. Glede na 2. odstavek 287. člena ZPP mora sodišče predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločbo, zavrniti in navesti v sklepu, zakaj jih je zavrnilo. Sodišče tudi ni izvedlo dokaz z zaslišanjem priče P. J.1, ki jo je pritožnica predlagala na prvem naroku za glavno obravnavo, pri tem pa sklepa o zavrnitvi tega dokaza ni obrazložilo.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in je predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po oceni pritožbenega sodišča je v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje vse odločilne dejanske okoliščine pravilno in popolno ugotovilo, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri odločanju pa ni zagrešilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 339. člena ZPP. Pri tem se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na jasne, prepričljive in utemeljene razloge izpodbijane sodbe, ki jih pritožba prav v ničemer ne omaja.

6. Med pravdnima strankama je bila dne 25. 04. 2005 sklenjena kreditna pogodba štev. 17697/15, s katero se je tožeča stranka kot kreditodajalec zavezala dati toženi stranki kot kreditojemalcu kredit v višini 2.400.000,00 takratnih SIT pod v pogodbi navedenimi pogoji. Povsem drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka v skladu s 7. členom citirane kreditne pogodbe od pogodbe utemeljeno odstopila, saj je bila tožena stranka v zamudi s plačilom vsaj dveh zaporednih obrokov, prav tako pa zapadle obveznosti tudi po pozivu, v dodatnem 15 dnevnem roku, ni izpolnila.

7. Pritožnica z navedbo, da je sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker ni izvedlo dokaza z zaslišanjem prič J. P. in P. J.1 in tudi ni obrazložilo zakaj tega dokaza ni izvedlo, smiselno uveljavlja obstoj bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP. Sodišče res ni navedlo katere dokazne predloge je zavrnilo, s čemer je kršilo 2. odst. 287. člena ZPP, vendar pa je kršitev neupoštevna, ker tožena stranka te kršitve ni pravočasno uveljavljala. Po določbi 1. odstavka 286.b člena ZPP mora stranka kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Tožena stranka je bila prisotna na glavni obravnavi dne 21. 06. 2010 in bi glede na to, da je sodnica sprejela sklep, da se dokazovanje zaključi, navedeno kršitev po končanem dokazovanju oziroma do konca glavne obravnave lahko uveljavljala. Ker se je na kršitev sklicevala šele v pritožbi, pri tem pa ni izkazala, da kršitve brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti, pritožbeno sodišče kršitve ne more upoštevati. Sicer pa tudi izpovedba predlagane priče J. P., ki bi lahko potrdil ugibanje tožene stranke, da je bil dolg plačan, ne bi imela zadostne dokazne teže, saj je plačilo anuitet, ki se nakazujejo banki, verodostojno mogoče dokazati le z listinskimi dokazi, to je s potrdili o plačilih, kar je toženi stranki pojasnilo že sodišče prve stopnje. Pravilno je sodišče prve stopnje tudi pojasnilo, da tožeča stranka kot upnik v pogodbo o prevzemu dolga ni privolila, kar pomeni, da tudi v primeru, če bi toženi stranki uspelo dokazati ustni dogovor o prevzemu dolga med njo in J. P., navedena pogodba do upnika ne bi imela nobenega učinka, in bi bila torej ugotovitev navedenega dejstva za odločitev v konkretni zadevi brezpredmetna.

8. Sodišče prve stopnje tudi ni kršilo določbe 228. člena ZPP, ki določa, da sme sodišče naložiti drugi osebi, naj predloži listino, le tedaj, če jo mora ta po zakonu pokazati ali predložiti ali če gre za listino, ki je po svoji vsebini skupna zanjo in za stranko, ki se sklicuje na listino. Zakaj niso bili izpolnjeni pogoji po 228. členu ZPP je sodišče prve stopnje obširno pojasnilo v sodbi, pri čemer pritožbeno sodišče te razloge sprejema v celoti kot pravilne ter prepričljive. Sicer pa tožena stranka tudi v pritožbenem postopku ne konkretizira listine, ki naj bi jo predložil J. P. in ki naj bi bila po njenih navedbah skupna za obe stranki.

9. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

10. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, mora sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka. Tudi tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, ker njen odgovor na pritožbo ni prispeval k hitrejši rešitvi zadeve (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena in 1. odstavkom 155. člena ZPP).