Jedro

Ker se pritožnica ni zavzemala za pridobitev dela, ki je po sklepu pripadel predlagatelju, posebna utemeljitev upravičenega interesa v sklepu ni bila potrebna.

Zgolj okoliščina, da je delitev nepremičnin predlagal predlagatelj, nasprotna udeleženka pa se je temu upirala, ne zadostuje za sklep, da je bila delitev izključno v predlagateljevem interesu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsak udeleženec krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, 1.) da se nepremičnine parc. št. 380/1, 380/3 in 381/1, vse k. o. X v solasti udeležencev vsakega do ½, razdružijo v naravi v skladu z elaboratom izvedenca geodetske stroke, 2.) da se na nepremičnini, ki jo pridobi predlagatelj, ustanovi služnost hoje in vožnje z vsemi vozili po obstoječi makadamski poti v korist nepremičnine, ki jo pridobi nasprotna udeleženka, in 3.) da je nasprotna udeleženka dolžna predlagatelju povrniti del stroškov postopka.

2. Nasprotna udeleženka v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Odločitev je nepravilna, ker se večinoma opira na izvedensko mnenje A. A., ki je podala pristransko mnenje in neustrezno opredelila in ocenila kmetijska zemljišča, ki so predmet razdružitve. Očitno je težila k zvišanju cene zemljišč, kar kaže na to, da je izrazito naklonjena predlagateljevemu predlogu delitve in njegovi težnji po spremembi namembnosti zemljišč. Sporno je tudi to, da je samovoljno spreminjala zemljišče iz njive v vrt. Tudi izvedenec B. B., ki je zemljišča ocenil realneje, je navedel, da je fizična delitev nesmiselna. Glede na to, da stroški postopka skupaj s parcelacijo presegajo vrednost solastninskega deleža, se nasprotna udeleženka s tem strinja. Zmotno je mnenje, da se vrednost zemljišč v primeru fizične delitve ne bo zmanjšala. Razlika je, ali za kmetijsko proizvodnjo uporabljaš 1500 m2 ali 750 m2 zemljišča. Tako majhnega zemljišča tudi ni mogoče dati v zakup. Ko bo na predlagateljevem delu nastala gradbena parcela, pa bo tako zemljišče postalo praktično neuporabno za namene kmetijske pridelave. V sklepu ni izrecno navedeno, v čem je njegov upravičen interes. Ker sama ni soglašala s fizično delitve in ker je parcelacija izključno v predlagateljevem interesu, naj sam trpi stroške postopka.

3. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Če se solastniki ne morejo sporazumeti, sodišče v skladu z drugim odstavkom 70. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) odloči o načinu delitve tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes.

6. V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, da gre za tri vzporedno potekajoče nepremičnine v velikosti 278 m2, 994 m2 in 240 m2, da gre za kmetijska zemljišča, ki so deloma zarasla s travo, deloma pa gre za vrt, in da je delitev nepremičnin v naravi na dva enako velika dela možna.

7. Z izpodbijanim sklepom so nepremičnine razdeljene na polovico, v postopku pa ni bilo sporno, kateri del bo pripadel kateremu od udeležencev. Ker se pritožnica ni zavzemala za pridobitev dela, ki je po sklepu pripadel predlagatelju, posebna utemeljitev upravičenega interesa v sklepu ni bila potrebna.

8. Pravilno je stališče izpodbijanega sklepa, da prevzem nepremičnine z izplačilom v vrednosti ostalih solastninskih deležev po petem odstavku 70. člena SPZ pride v poštev šele, če fizična delitev ni možna.

9. Pritožbeni pomisleki o pravilnosti zaključka, da je fizična delitev možna, niso utemeljeni. Nasprotovanje ocenjeni vrednosti nepremičnin, kot izhaja iz mnenja prve izvedenke, ne more vplivati na pravilnost odločitve o možnosti fizične delitve, ker vrednost sama po sebi za to oceno ni bila odločilna. Drugi izvedenec se je tudi izrecno opredelil do pomisleka nasprotne udeleženke o zmanjšanju vrednosti nepremičnin v primeru njihove delitve in ga upoštevaje majhno skupno površino vseh treh nepremičnin ocenil kot minimalno. Drugačno pritožbeno stališče, ne da bi bilo posebej obrazloženo, ne more vzbuditi dvoma o pravilnosti izvedenčevega mnenja.

10. Stroški, povezani z delitvijo solastnih nepremičnin, ne morejo preprečevati delitve solastnine. Pravica zahtevati delitev je namreč sestavni del (so)lastninske pravice. V ugotovljenih okoliščinah primera pa tudi ne more biti okoliščina, ki bi utemeljevala sklep o nemožnosti fizične delitve.

11. Neutemeljen je očitek zoper odločitev o stroških postopka. Zgolj okoliščina, da je delitev nepremičnin predlagal predlagatelj, nasprotna udeleženka pa se je temu upirala, ne zadostuje za sklep, da je bila delitev izključno v predlagateljevem interesu.

12. Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 35. člena in 37. člena.