Jedro

Ker pritožniku ni šlo za nadaljevano bolnišnično zdravljenje in zdraviliško zdravljenje ne bi privedlo do bistvenega izboljšanja njegovega zdravstvenega stanja za daljši čas, niti ne bi preprečilo napredovanja bolezni in slabšanja zdravstvenega stanja ter upoštevaje tožnikovo invalidnost I. kategorije, niso bili podani pogoji za priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev odločbe tožene stranke z dne 5.7.2000 o zavrnitvi pravice do zdravljenja v naravnem zdravilišču. Ugotovilo je, da na tožnikovi strani niso bili podani pogoji za priznanje te pravice, kot te pogoje opredeljujejo Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 79/94 do št. 44/2005, v nadaljevanju: Pravila). Pri tem se oprlo na izvedeniško mnenje Ortopedske bolnice V. in tožnikovo medicinsko dokumentacijo.

Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo iz razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je bil v letih od 1988 do 1994 štirikrat v zdravilišču. Od leta 1995 dalje pa mu zdraviliško zdravljenje ni bilo več odobreno, čeprav ima hude zdravstvene težave zaradi številnih poškodb v preteklih letih. Zdravljenje v zdravilišču so priporočili vsi zdravniki specialisti, ki so ga obravnavali in to zdravstveno dokumentacijo je imelo sodišče na razpolago. Če sodišče tem mnenjem ni sledilo, se postavlja vprašanje, zakaj v sodnem postopku ni bil določen izvedenec medicinske stroke, ki bi ugotovil tožnikovo zdravstveno stanje in ali v zvezi s tem ni bila podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Ker bi se z zdraviliškim zdravljenjem tožnikove zdravstvene težave bistveno popravile, je sodišče materialno pravo zmotno uporabilo, ker tožniku tega zdravljenja ni odobrilo.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 36/04) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani, Revizija ni utemeljena.

V skladu s 371. členom ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je sodišče vezano na dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (3. odstavek 370. člena ZPP).

Tožnik v reviziji ni določno opredelil bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki naj bi jih storili nižji sodišči pri izdaji izpodbijane sodbe, oziroma se zgolj sprašuje, ali ni prišlo do teh kršitev. Zato sodišče v tej smeri izpodbijane sodbe ni moglo in ni smelo preizkušati.

Revizijske navedbe, da bi zdraviliško zdravljenje na daljši rok bistveno omililo tožnikove zdravstvene težave in da to izhaja iz vseh mnenj zdravnikov specialistov, ki so ga obravnavali, pomenijo poskus uveljavljanja zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar ni dovoljen revizijski razlog.

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ - Uradno prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 20/04) v 23. členu zagotavlja plačilo zdravstvenih storitev v obliki zdraviliškega zdravljenja in pri tem v 26. členu za opredelitev natančnejšega obsega teh storitev, standardov in normativov pooblašča zavod za zdravstveno varstvo. To je zavod storil s sprejemom Pravil. Glede pravilne uporabe materialnega prava so bistvene ugotovitve sodišča, da pri tožniku ni šlo za nadaljevano bolnišnično zdravljenje in da zdraviliško zdravljenje ne bi privedlo do bistvenega izboljšanja njegovega zdravstvenega stanja za daljši čas, niti ne bi preprečilo napredovanja bolezni in slabšanja zdravstvenega stanja. Ob ugotovljeni invalidnosti I. kategorije bi moral biti podan vsaj eden od navedenih pogojev, ki jih določbe 43. in 44. člena Pravil opredeljujejo kot pogoj za priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja. Upoštevaje navedene določbe mnenja, da bi zdraviliško zdravljenje vsaj za določen čas blagodejno vplivalo na tožnikove zdravstvene težave, niso mogle privesti do drugačne odločitve.

Glede na povedano sodišče soglaša s presojo, da niso bili podani pogoji za priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja v smislu navedenih določb Pravil, oziroma, da je sodišče tožbeni zahtevek za razveljavitev zavrnilne odločbe tožene stranke glede priznanja te pravice utemeljeno zavrnilo.

Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.