5. 11. 2009

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Policijske postaje Ljubljana Center, na seji 5. novembra 2009

odločilo:

Za odločanje o pravnem sredstvu, vloženem zoper plačilni nalog Policijske postaje Ljubljana Center št. 81341199 z dne 30. 1. 2007, je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

A.

1.Policijska postaja Ljubljana Center je na podlagi 57. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03 in nasl. – v nadaljevanju ZP-1) obdolženemu izdala plačilni nalog št. 81341199 z dne 30. 1. 2007 zaradi prekrška po sedmem odstavku 116. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/04 in nasl. – v nadaljevanju ZVCP-1). Zoper ta plačilni nalog je obdolženi vložil zahtevo za sodno varstvo.

2.Okrajno sodišče je z zahtevo z dne 14. 2. 2008 pozvalo Policijsko postajo, naj dopolni opis dejanskega stanja prekrška, saj naj iz opisa v plačilnem nalogu ne bi bilo razvidno, kaj se storilcu očita. Po prejemu dopolnitve opisa dejanskega stanja dne 19. 2. 2008 se je sodišče s sklepom št. PR-2441/2007-2404 z dne 25. 9. 2008 izreklo za stvarno nepristojno. Pri tem je navedlo, da je 25. 11. 2006 začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 115/06 – v nadaljevanju ZP-1D), ki ZP-1 dodaja nov člen 57b. Ta člen določa, da zoper plačilni nalog iz 57. člena tega zakona, ki se izda za kršitve predpisov o ustavljanju in parkiranju vozil v cestnem prometu, ni dovoljena zahteva za sodno varstvo, kršitelj pa ima pravico do ugovora v osmih dneh od vročitve plačilnega naloga. O ugovoru odloči prekrškovni organ z odločbo o prekršku, pri čemer ugovor šteje kot izjava v hitrem postopku o prekršku. Sodišče je nadalje navedlo, da gre v tem primeru za postopkovno določbo, ki se je začela uporabljati z dnem uveljavitve zakona, zato Okrajno sodišče v zadevi, ki jo je prejelo 26. 2. 2007, ko so navedene spremembe zakona že veljale, ni stvarno pristojno za reševanje zadeve. Vlogo storilca, s katero izpodbija plačilni nalog, je po mnenju sodišča treba šteti kot ugovor, za obravnavo katerega je pristojen prekrškovni organ, ki je izdal plačilni nalog, zato jo je sodišče odstopilo v pristojno reševanje Policijski postaji Ljubljana Center.

3.Policijska postaja Ljubljana Center zavrača svojo pristojnost z utemeljitvijo, da v tem primeru ne gre za kršitev predpisov o ustavljanju in parkiranju, temveč za prekršek po petem odstavku 116. člena ZVCP-1, ki določa, da se morajo udeleženci cestnega prometa ravnati skladno z omejitvami, prepovedmi in obveznostmi, izraženimi s prometno signalizacijo. V zahtevi za odločitev o sporu glede pristojnosti nadalje navaja, da je uradna oseba prekrškovnega organa prekršek osebno zaznala, zaradi česar je bil kršitelju izdan in vročen plačilni nalog na podlagi 57. in ne 57.b člena ZVCP-1. Zoper plačilni nalog na podlagi 57. člena ZVCP-1 pa je po navedbah prekrškovnega organa edino dovoljeno redno pravno sredstvo zahteva za sodno varstvo, o kateri odloča sodišče. Zato prekrškovni organ meni, da v zadevi, ki mu je bila odstopljena, ni pristojen za odločanje in predlaga, naj Ustavno sodišče reši spor glede pristojnosti.

B.

4.Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Po drugem odstavku 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) lahko, če pride do spora glede pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora glede pristojnosti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, ker meni, da zanjo ni pristojen.

5.V ZP-1 je pristojnost za odločanje o pravnih sredstvih zoper plačilni nalog razmejena glede na to, kakšen plačilni nalog je izdal prekrškovni organ. Če izda plačilni nalog na podlagi 57. člena ZP-1 (ta se lahko izda le, če pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa prekršek osebno zazna ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih sredstev), pa ne gre za izjemo po 57.b členu ZP-1, lahko kršitelj zoper tak plačilni nalog vloži zahtevo za sodno varstvo (tretji odstavek 57. člena ZP-1). Če prekrškovni organ na podlagi zahteve za sodno varstvo plačilnega naloga sam ne odpravi, niti ga ne nadomesti z novim, o njej odloča krajevno pristojno sodišče prve stopnje (šesti odstavek 57. člena in drugi odstavek 60. člena ZP-1). Izjema po 57.b členu ZP-1 velja za plačilni nalog, ki se izda za kršitve predpisov o ustavljanju in parkiranju vozil v cestnem prometu. Zoper ta plačilni nalog ni dovoljena zahteva za sodno varstvo, temveč ima kršitelj pravico do ugovora v osmih dneh od vročitve plačilnega naloga. O ugovoru odloča prekrškovni organ.

6.Iz plačilnega naloga izhaja, da je bil izdan na podlagi 57. člena ZP-1 zaradi prekrška po petem odstavku 116. člena ZVCP-1, ker naj obdolženi ne bi ravnal v skladu z obveznostjo, izraženo s prometno signalizacijo, in sicer naj ne bi upošteval prometnega znaka, ki je določal obvezno smer vožnje. Domnevno storitev prekrška naj bi pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa osebno zaznala in zaradi tega izdala plačilni nalog na podlagi 57. člena ZP-1. Kot izhaja iz plačilnega naloga, v tem primeru ne gre za kršitev pravila o ustavljanju in parkiranju, torej ni podana izjema iz 57.b člena ZP-1, zato je zoper izdani plačilni nalog dovoljena zahteva za sodno varstvo, za odločanje o njej pa je pristojno Okrajno sodišče.

C.

7.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Ribičič.

Jože Tratnik Predsednik