Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Standard obrazložitve sodbe v sporih majhne vrednosti je nižji (vsebinska obrazložitev je krajša kot pri sodbi izdani v rednem postopku), kar pa ne pomeni, da lahko manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih.
Pravnomočen postane le izrek sodbe (sklepa), zato mora biti v njem jasno razvidno, katerim zahtevkom, ki se nanašajo na glavno stvar in stranske terjatve, je sodišče ugodilo in katere zavrnilo.
I. Pritožbi se ugodi, sodba in sklep sodišča prve stopnje se razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.
1. Sodišče prve stopnje je s sodbo delno vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča na Jesenicah I 1559/2002 z 31. 1. 2003 in sicer v delu, v katerem je tožencu naloženo, da tožniku plača glavnico v višini 569,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov in za obdobje razvidno iz izreka sodbe. S sklepom pa je: „v ostalem delu sklep o izvršbi razveljavilo zaradi umika tožbe glede ostalega dela tožbenega zahtevka.“
2. Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da pritožbe toženca, ki se pritožuje zoper sodbo in sklep sodišča prve stopnje ne bo natančneje povzemalo zaradi njene obsežnosti in ker je odločba, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Odločba ima take pomanjkljivosti, da je ni mogoče preizkusiti, kar narekuje njeno razveljavitev na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP.
3. Toženec v pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka (sodba je oprta na nedovoljena razpolaganja tožnika; z nezakonitim postopanjem mu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem; sodba ima pomanjkljivosti, v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih; izrek sodbe je nerazumljiv; o odločilnih dejstvih obstaja nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in med temi listinami), kršitev ustavnih pravic in ustave in Evropske konvencije o človekovih pravicah, zmotno uporabo materialnega prava in kot dodatni pritožbeni razlog še, da so po več kot osmih letih prekinitve nastopile povsem nove, bistveno drugačne razmere; da sodišče ni upoštevalo, da je prava nevešča stranka in kontradiktornost izrečene razsodbe oziroma sodne odločbe. Izraža nestrinjanje z navedbami v odločbi, pri čemer se opredeli do vsake posamezne točke obrazložitve odločbe. Ponavlja v čem je bistvo spora in povzema številne dokaze, ki jih je predložil v postopku pred sodiščem prve stopnje in glede katerih se sodba ne opredeli. Ugotavlja, „da tožnik v sporu o kvaliteti in njegovih (tožnikovih) storitev v dokazovanju ni uspel in mora biti sklep o izvršbi razveljavljen; da naj se za sporni del stroškov s tožencem tožnik sam dogovori, kdo je komu kaj dolžan; da ga je tožnik tožil za sporni del stroškov za ogrevanje, nesporni del je že plačal; da mu Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPod) zagotavlja pravico, da v sporih o ceni uveljavlja pravico do reklamacije; da uveljavitev reklamacije pogojuje dokaz, da je bila zaračunana storitev nekvalitetna; da je bil tožnik pozvan, naj kvaliteto storitev dokaže, vendar v dokazovanju ni uspel in da se toženec plačilu pravilno izračunanih in upravičenih stroškov nikoli ni upiral.“ Predlaga, da sodišče tožbo zavrže kot neutemeljeno (pravilno tožbeni zahtevek zavrne kot neutemeljen) in sklep o izvršbi razveljavi ter mu prizna povrnitev stroškov.
4. Tožnik na pritožbo ni dogovoril. 5. Pritožba je utemeljena.
6. Obravnavani spor je spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 834,58 EUR (prej 200.000,00 SIT). V takih sporih so pritožbeni razlogi omejeni in sicer se sme sodba izpodbijati zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka po drugem odstavku 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Standard obrazložitve sodbe v sporih majhne vrednosti je nižji (vsebinska obrazložitev je krajša kot pri sodbi izdani v rednem postopku), kar pa ne pomeni, da lahko manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih. Po določbi tretjega odstavka 457. člena ZPP obrazložitev sodbe obsega samo kratek povzetek dejanskih ugotovitev, navedb določb procesnega in materialnega prava, na podlagi katerih je bilo odločeno (tretji odstavek 324. člena ZPP). Sodba pa mora obsegati ugotovljeno dejansko stanje, uporabljena pravna pravila in izrek pravne posledice glede na skladnost ugotovljenega dejanskega stanja z abstraktno pravno normo (1).
7. Izpodbijana sodba ima pomanjkljivosti, ki onemogočajo njen preizkus, izrek izpodbijanega sklepa pa je nerazumljiv, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, kar na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP narekuje ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijane odločbe.
8. Upravičen je pritožbeni očitek, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Sodba ima razloge le glede pravne podlage (5. točka), ne vsebuje pa ugotovljenega dejanskega stanja. Razen ugotovitve, da tožeča stranka vtožuje plačilo ogrevanja stanovanja za obdobje od maja 2000 do decembra 2002, drugih ugotovitev, ki bi omogočale preizkus pravilnosti odločitve, da je toženec dolžan plačati glavnico v višini 569,66 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, ni. Sodba sicer ugotavlja, da dejansko stanje ni nesporno, da pa se lahko odloči na podlagi predloženih pisnih dokazov, v nadaljevanju pa ne ponudi dejanskega stanja, ki je podlaga njegovi odločitvi in tudi ne pojasni, na podlagi katerih dokazov temelji njegov zaključek.
9. Toženec je vložil izčrpen ugovor z obsežnim priloženim dokaznim gradivom in pojasnili tega gradiva (list. št. 6 do 15 spisa s prilogami B 4 do B 20) ter obsežno pripravljalno vlogo (list. št. 27 do 36), kar sodba odpravi (6. točka), s sicer protispisno ugotovitvijo, da toženec ni ponudil zadostne trditvene podlage. Toženec je med drugim ugovarjal tudi zakonitosti Odloka o oskrbi s toplotno energijo iz vročevodnega omrežja v Občini Jesenice (Uradni list RS št. 18/1998), na katerem (po ugotovitvi sodbe) temelji obveznost plačevanja stroškov za ogrevanje, o čemer pa sodba nima razlogov.
10. Izrek sklepa je nerazumljiv. Iz izreka „v ostalem delu …,“ „glede ostalega dela tožbenega zahtevka“ ni razvidna višina terjatve (glavnica, zakonske zamudne obresti), glede katere je sodišče sklep o izvršbi (očitno sklep Okrajnega sodišča na Jesenicah I 1559/2002 z 31. 1. 2003) razveljavilo. V skladu s prvim odstavkom 319. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP postane pravnomočen le izrek sodbe (sklepa), zato mora biti v njem jasno razvidno, katerim zahtevkom, ki se nanašajo na glavno stvar in stranske terjatve, je sodišče ugodilo in katere zavrnilo.
11. Po povedanem je pritožbeno sodišče toženčevi pritožbi ugodilo in izpodbijano odločbo razveljavilo na podlagi tretjega odstavka 365. člena ZPP ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožbeno sodišče na druge pritožbene očitke ne odgovarja, saj je moralo zaradi ugotovljenih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka odločitev razveljaviti.
12. Posebni napotki sodišču prve stopnje niso potrebni. V ponovljenem postopku bo moralo odpraviti ugotovljene absolutne bistvene kršitve določb postopka, kritično upoštevati pritožbene trditve in ponovno odločiti.
13. Ob rob pritožbeno sodišče še dodaja, da iz podatkov spisa res ni razvidno, zakaj je prišlo do daljšega zastoja v postopku, vendar pa morebitna sprememba zakonodaje ne more biti upoštevna, saj je treba upoštevati predpise veljavne v času nastanka vtoževane terjatve. Glede zakonitosti Odloka, na katerem po ugotovitvi sodbe temelji obveznost plačevanja stroškov za ogrevanje, pa bo moralo sodišče prve stopnje zavzeti stališče. 14. Sodišče naj ponovno presodi ali bo, glede na to, da je med strankama dejansko stanje sporno, narok, kljub temu, da ga nobena od strank ni izrecno predlagala, izvedlo.
15. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.
(1) Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, N. Betetto, stran 729