Jedro

Ker gre po vsebini tožnikove revizije za zatrjevanje kršitev pravil upravnega postopka, ki se nanašajo na uporabo izrednega pravnega sredstva, jih revizijsko sodišče ni presojalo, saj je v okviru revizije pristojno zgolj za presojo kršitev pravil postopka pri odločanju v upravnem sporu ter kršitev materialnega prava (85. člen ZUS-1).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000), zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 10.6.2004. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote Piran z dne 12.5.2004, s katero je bila zavrnjena tožnikova zahteva za izrek ničnosti odločbe Skupščine Občine P. z dne 11.12.1979. Tožena stranka je presodila, da je prvostopni upravni organ pravilno ugotovil, da ni podan zatrjevani ničnostni razlog iz 1. točke 1. odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ugotavlja, da je odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je bilo sporno premoženje nacionalizirano in je prešlo v državno last na podlagi Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij (ZNZGP, Uradni list FLRJ, št. 98/46 in 35/48). Sodišče prve stopnje se strinja s presojo tožene stranke, da je bil za izdajo navedene odločbe o nacionalizaciji pristojen upravni organ in zato uveljavljeni ničnostni razlog ni podan.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje je tožnik vložil pritožbo in uveljavljal vse pritožbene razloge. V pritožbi smiselno ponovi tožbene navedbe in meni, da je upravni organ odločal o stvari, ki je v izključni sodni pristojnosti, odločba pa tudi ni pravno izvršljiva, ker je bilo premoženje nacionalizirano državljanu Jugoslavije. Zato je po njegovem mnenju odločba nična. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodba razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopnemu sodišču. Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

S 1.1.2007 je začel veljati ZUS-1, ki je kot izredno pravno sredstvo v upravnem sporu uvedel tudi revizijo. Po določbi 1. odstavka 107. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče RS odloča o pravnih sredstvih, vloženih do 1.1.2007, po ZUS-1. Po 2. odstavku 107. člena ZUS-1 se do 1.1.2007 vložene pritožbe, če ne izpolnjujejo pogojev za pritožbo po tej določbi, štejejo za revizije. Ker je tožnikova pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje vložena pred 1.1.2007 in ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po 2. odstavku 107. člena ZUS-1, se obravnava kot revizija. Sodba sodišča prve stopnje je v skladu z določbo 2. odstavka 107. člena ZUS-1 postala pravnomočna s 1.1.2007. Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo, ki se lahko vloži zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz 2. in 3. odstavka 75. člena ZUS-1 in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 85. člena ZUS-1). Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. odstavek 85. člena ZUS-1). Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1).

Tožnik v svoji pritožbi, ki se obravnava kot revizija, izpodbija sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bilo presojeno o zakonitosti odločbe tožene stranke, v kateri je ta odločala o obstoju pogojev za uporabo izrednega pravnega sredstva v upravnem postopku. V tem sporu upravno sodišče ni samo ugotavljalo dejanskega stanja, pa tudi če bi ga ugotavljalo, napak pri ugotavljanju dejanskega stanja stranka ne bi mogla uveljavljati v revizijskem postopku (2. odstavek 85. člena ZUS-1). Ker gre po vsebini tožnikove revizije za zatrjevanje kršitev pravil upravnega postopka, ki se nanašajo na uporabo izrednega pravnega sredstva, jih revizijsko sodišče ni presojalo, saj je v okviru revizije pristojno zgolj za presojo kršitev pravil postopka pri odločanju v upravnem sporu ter kršitev materialnega prava (85. člen ZUS-1). Izpodbijana odločitev je procesne narave, zato revizijsko sodišče ni niti moglo preizkusiti pravilne uporabe materialnega prava, na katero mora po določbi 86. člena ZUS-1 paziti po uradni dolžnosti.

Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je revizijsko sodišče revizijo na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.