Jedro

Če prekrškovni organ izda plačilni nalog, čeprav za to niso izpolnjeni pogoji, krši prvi odstavek 57. člena ZP-1 v zvezi z 2. alinejo 62. člena ZP-1, ker storilcu ni bila dana možnost, da se izjavi o prekršku.

Izrek

Zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti se ugodi tako, da se sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 24.9.2007 in plačilni nalog Policijskega oddelka Š. z dne 9.2.2005 razveljavita ter se zadeva vrne v novo odločanje prekrškovnemu organu.

Obrazložitev

A. 1. Okrajno sodišče v Novem mestu je s sodbo z dne 27.11.2007 zavrnilo zahtevo za sodno varstvo storilke M.T. zoper plačilni nalog Policijskega oddelka Š. z dne 9.2.3005 (v nadaljevanju plačilni nalog), izdan zaradi prekrška po drugem odstavku 16. člena ZOPA, ker je kot samostojna podjetnica v gostinskem lokalu Okrepčevalnica P. v G. dne 23.1.2005 že vinjenima S.J. in F.S. postregla z alkoholno pijačo. Izrečena ji je bila globa 1.043.23 eurov in plačilo stroškov postopka 155 eurov.

2. V zahtevi za varstvo zakonitosti vrhovna državna tožilka uveljavlja kršitev prvega odstavka 57. člena Zakona o prekrških (ZP-1), zaradi neobstoja pogojev za izdajo plačilnega naloga, v zvezi z 2. alinejo 62. člena ZP-1. Samostojni podjetnici plačilni nalog ne bi smel biti izdan v hitrem postopku, saj niso bili izpolnjeni pogoji za njegovo izdajo iz prvega odstavka 57. člena ZP-1. Ni šlo namreč za osebno zaznavo prekrška. Policist je kršitev ugotovil posredno z zbiranjem izjav prič in ne z neposredno zaznavo. Kršitev zakona v obliki izdaje plačilnega naloga namesto odločbe o prekršku vpliva na količino in kakovost informacij o prekršku, s katerimi razpolaga kršitelj ob vložitvi zahteve za sodno varstvo, saj plačilni nalog nima obrazložitve. Odsotnost razlogov, ki utemeljujejo kršiteljevo odgovornost za prekršek in izrek ustrezne sankcije, ključno vpliva na njegovo pravico, da se izjavi o prekršku, zato je potrebno kršitev prvega odstavka 57. člena ZP-1 preizkusiti z vidika kršitve pravice do izjave iz 2. alineje 62. člena ZP-1. Nadalje smiselno uveljavlja kršitev prvega odstavka 65. člena ZP-1 v povezavi z 8. točko prvega odstavka 155. člena ZP-1, ker sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Glede na vse navedeno Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni.

3. Zahteva vrhovne državne tožilke za varstvo zakonitosti, ki je bila na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku poslana zagovorniku storilke prekrška, ki se z njo v celoti strinja.

B.

4. Vrhovna državna tožilka v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavlja kršitev prvega odstavka 57. člena ZP-1, po katerem se plačilni nalog izda in vroči kršitelju na kraju prekrška, če pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa prekršek osebno zazna ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih sredstev ali naprav. Po drugem odstavku 16. člena ZOPA se z denarno kaznijo od 250.000 do 5,000.000 tolarjev kaznuje za prekršek posameznik, ki prodaja alkoholne pijače osebam, ki kažejo očitne znake opitosti od alkohola v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti. Pojem osebna zaznava v veljavni zakonodaji s področja prekrškov ni izrecno urejen. Na splošno pomeni, da uradna oseba prekrškovnega organa prekršek neposredno zazna s svojimi čutili.1 Z novelo ZP-1D z dne 10.11.2006 je bila kasneje uvedena razmejitev med pojmoma osebna zaznava (prvi odstavek 57. člena) in osebna ugotovitev (57.a člen), ki je širši pojem in se nanaša na primere, ko uradna oseba kršitev zazna posredno, z zbiranjem podatkov, izjav in z drugimi podobnimi dokaznimi sredstvi, ne pa neposredno s svojimi čutili.

5. Navedeno pomeni, da je v primeru prekrškov po 3. točki prvega odstavka 16. člena in tretjem odstavku 16. člena ZOPA podano dokazno pravilo, da je za ugotavljanje prodaje alkoholne pijače osebam, ki kažejo očitne znake opitosti od alkohola, ki predstavljajo zakonski znak prekrška in s tem odločilno dejstvo, obvezna osebna zaznava (s svojimi čutili), saj navedenega ni mogoče neposredno ugotoviti tudi na druge načine. Zbiranje izjav prič in ugotovitev vinjenosti S.J., F.C. in F.S. nikakor ne predstavljata neposredne zaznave očitane kršitve - prodaje pijače osebi, ki kaže očitne znake opitosti od alkohola, ampak le posredno sklepanje.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo plačilnih nalogov iz prvega odstavka 57. člena ZP-1, saj prekrškovni organ očitanih prekrškov ni osebno zaznal. S tem je podana kršitev prvega odstavka 57. člena ZP-1 v zvezi z 2. alinejo 62. člena ZP-1, saj plačilni nalog, izdan po 57. člena ZP-1 nima obrazložitve in zato storilcu ni bila dana možnost, da se izjavi o prekršku.

7. Glede na to, da je Vrhovno sodišče ugodilo zahtevi na podlagi kršitve prvega odstavka 57. člena ZP-1 v zvezi z 2. alinejo 62. člena ZP-1, ostalih uveljavljanih kršitev ni presojalo.