Jedro

Iz lokacijske informacije za parcelo št. 254/16 k.o. P. izhaja, da je navedena parcela opredeljena kot stavbno zemljišče, znotraj poselitvenega območja naselja F.-P., vendar je hkrati tudi navedeno, da namenska raba po planu še ne pomeni možnosti gradnje objekta. Iz navedene lokacijske informacije izhaja še, da za parcelo št. 254/16 k.o. P. velja sprememba zazidalnega načrta F.-P. Torej navedena parcela leži na območju, ki se ureja z zazidalnim načrtom, zazidalni načrt pa točno določa lokacije, kjer je možna gradnja objektov. To pa pomeni, da predlagatelja zgolj z lokacijsko informacijo nista izkazala, da je na dotični parceli možno graditi objekt. To dejstvo bi lahko izkazala le z grafičnimi prilogami zazidalnega načrta za področje parcele št. 254/16 k.o. P. Tega nista storila, zato je, glede na sedanje stanje stvari, odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Nasprotni udeleženec trpi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: - zavrnilo predlog predlagateljev postopka za določitev nujne poti do njune nepremičnine parcele št. 254/16 k.o. P. v breme nepremičnine nasprotnega udeleženca parcele št. 254/9 k.o. P. (I. točka izreka) in - odločilo o stroških postopka.

Zoper navedeni sklep se pritožujeta predlagatelja po pooblaščencu, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov ter predlagata, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo obravnavanje. Navajata, da sta tekom postopka izkazala, da je na parceli 254/9 nedovoljena gradnja, katere legalizacija ni možna in zato niti pojmovno ni mogoče govoriti, da bi bila zaradi ureditve poti preko te parcele, uporaba te parcele znatno onemogočena in ovirana. Zaradi črne gradnje parcele 254/9 ni v pravnem prometu. Z odstranitvijo nedovoljene gradnje, saj legalizacija ni možna, pa pot preko parcele, kjerkoli bi potekala, praktično v ničemer ne ovira uporabo te parcele. Še posebej ne, ker je pot preko te parcele že potekala in je tedaj tudi že stal nedovoljeno zgrajen objekt. Da dostop do parcele 254/16 ni možen z nižje ležečih parcel 254/8 in 254/15 k.o. P., pa je predlagatelj izkazal z izvedenskim mnenjem, ki mu nasprotni udeleženec še do danes ni argumentirano oporekal z nasprotnim mnenjem. Golo oporekanje mnenju, predloženo po predlagateljih, pa bi bilo označiti kot nedopustno in v nasprotju določil prvega odstavka 7. člena in drugega odstavka 214. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Mnenje izvedenca B., ki sta ga predlagatelja pridobila za namen dokazovanja nezmožnosti za vsaj povprečno možen dostop na parcelo 254/16, preko parcele 254/8 in 254/15, je bilo torej upoštevati kot konkretizirane in strokovno obrazložene navedbe predlagateljev. Ker nasprotni udeleženec ni strokovno in konkretizirano odgovoril na navedbe (mnenje) in se je zadovoljil le s pavšalnim ugovorom o nesprejemanju tega mnenja, je sodišče ravnalo napak, ko ni štelo, da so navedbe predlagateljev o nezmožnosti dostopa drugače kot preko parcele nasprotnega udeleženca. Zato bi moralo slediti dokaznim predlogom predlagateljev in izvesti še dokaz s postavitvijo izvedenca geodeta in izvedenca gradbene stroke za oceno odmene za tako predlagano nujno pot. Ker tega ni storilo, je bistveno kršilo postopek, nepravilno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje in materialno pravo zmotno uporabilo. Nasprotni udeleženec bi lahko samo s predlaganjem drugega izvedenca podal konkretne ugovore mnenju oz. konkretnim in strokovnim navedbam predlagateljev, glede na to, da se po njima predloženo mnenje izvedenca B. šteje za navajanje konkretnih dejstev. Takšno stališče je zavzelo že Vrhovno sodišče v sodbah II Ips 397/2002, II Ips 725/2033, II Ips 674/2007, pri čemer to stališče ni tuje niti Višjemu sodišču v Kopru (I Cp 938/2003). Zato je sodišče napačno ocenilo, da je bila izvedba dokaza s sodnim izvedencem pomembna za odločitev, in da zato ni moglo oceniti navedb predlagateljev, da drugega normalnega dostopa na parcelo 254716 nimata, kot samo preko parcelo 254/9, to pa zato, ker nasprotni udeleženec ni soglašal z mnenjem izvedenca B. In ker je sodišče mnenje izvedenca B. štelo kot navedbe predlagateljev, ob nekonkretiziranem prerekanju nasprotnega udeleženca, moralo šteti te navedbe za dokazane in postopati naprej s postavitvijo izvedenca geodeta za prikaz poteka nujne poti in njen vris ter izvedenca gradbene stroke za ocenitev odmene za nujno pot. Predlagatelja sta že v predlogu in nato v vlogi z dne 18.8.2009 trdila, da na parceli 254/8 ni možno izpeljati dostopa na parcelo 254/11 in tudi ne preko parcele 254/15. Iz mnenja izvedenca B. pa je jasno razvidno, da edini in v gradbeno tehničnem smislu, je mogoč dostop na parcelo 254/16 preko obstoječe poti na parceli 254/10 in nato preko parcele 254/9. Takšna navedba jasno pove, da dostop preko ostalih parcel ni mogoč. Nasprotni udeleženec pa ni ponudil trditev ne dokazov, da bi bil možen dostop preko parcel 254/8 in 254/15, kar bi v posledici pomenilo, da bi bil dokaz, s postavitvijo izvedenca po sodišču, nujen za odločitev glede možnosti ureditve dostopa. Nadalje predlagatelja menita, da so napačne navedbe sodišča, da nista izkazala, da je parcela 254/16 namenjena pozidavi, da tega ne izkazuje predložena lokacijska informacija, in da bi morala predložiti ustrezno upravno dovoljenje. Takšno stališče je zmotno. Po veljavnih gradbenih predpisih mora biti v projektni dokumentaciji, ki je osnova za izdajo gradbenega dovoljenja, izkazano tudi, da ima zemljišče, kjer naj bi se objekt gradil, ustrezno povezavo z javno potjo. Lokacijska informacija, ki je uradni dokument pa dokazuje, da je parcela v območju poselitve, glede na veljaven prostorski plan. Edini možni dostop pa je preko parcele 254/9 z obstoječe poti na parceli 254/10. Po parceli 254/9 je že potekala pot do parcele predlagateljev in sta imela predlagatelja celo služnost te poti, še preden jo je nasprotni udeleženec pridobil v last, pridobil je torej obremenjeno parcelo. Če hočeta predlagatelja graditi, kar imata tudi namene, mora biti po predpisih urejen ustrezen dostop za dovoz. Zato je povsem nelogično, ko sodišče navaja, da je redna raba parcele v okviru košnje travnika, ker da je ta parcela travnik. Namensko rabo dokazuje potrdilo o namenski rabi, ki ga izda organ občine. Iz takega potrdila (lokacijske informacije) pa izhaja, da je parcela 254/16 namenjena poselitvi.

Nasprotni udeleženec je podal odgovor na pritožbo v katerem podaja razloge, zakaj je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in predlaga potrditev izpodbijanega sklepa. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno razlogovanje o tem kako mora sodišče obravnavati oz. uporabiti izvedensko mnenje, ki ga stranka pridobi pred postopkom, v katerem ga predloži, je zmotno. V primeru, ko nasprotna stranka takemu izvedenskemu mnenju konkretno nasprotuje (kot je bilo v obravnavanem primeru, ko je nasprotni udeleženec v odgovoru na predlog navajal, da predlagatelja koristita za dostop na obravnavano parcelo št. 254/16 parcelo št. 254/8, ki ima direkten dostop z javne ceste, da bi predlagana nujna pot v celoti izničila vrednost njegove parcele št. 254/9, in da je mnenje izvedenca v celoti nesprejemljivo, saj je več kot očitno, da je želel ustreči predlagateljema in je pri takem nestrinjanju vztrajal ves čas postopka na prvi stopnji, tako da sta predlagatelja njegovim navedbam odgovarjala in zatrjevala, kot ugotavlja sodišče prve stopnje, da so stroški vzpostavitve nujne poti na parceli nasprotnega udeleženca minimalni, medtem ko bi stroški izgradnje dovozne poti po parceli št. 254/8 (last njune hčerke in zeta, katero sta jima podarila predlagatelja) znašali preko 200.000,00 EUR in navedena parcela bi bila popolnoma uničena), sodišče tako izvedensko mnenje upošteva le kot del navedb stranke, ki je izvedensko mnenje predložila (primerjaj odločbe VS RS II Ips 780/2006, II Ips 278/2004, II Ips 651/2005), zato bi pravilnost trditev stranke, ki je izvedensko mnenje predložila, sodišče lahko preverilo le s pomočjo sodnega izvedenca, ki ga bi sodišče samo določilo v postopku (primerjaj odločbe II Ips 748/2005, II Ips 739/2005, II Ips 38/2009). Odločbe, na katere se sklicuje pritožba pa v konkretnem primeru ne pridejo v poštev, saj te odločbe obravnavajo primere pavšalnih ugovorov nasprotnih strank, kar pa ni obravnavani primer.

Ne glede na navedeno, pa je v konkretnem primeru vprašanje uporabe oz. neuporabe izvedenskega mnenja izvedenca A.B., ki sta ga pred postopkom pridobila predlagatelja, nepomembno, saj je sodišče prve stopnje predlog predlagateljev zavrnilo, ker je ocenilo, da za sedanjo redno rabo parcele 254/16 k.o. P. imata predlagatelja potreben dostop. Sodišče prve stopnje namreč ugotavlja, da navedena parcela predstavlja v naravi travnik, in da predlagatelja do te nepremičnine dostopata peš (z vozili to ni mogoče, v kar se je sodišče prepričalo na ogledu) preko parcele št. 254/8 last hčerke in zeta predlagateljev (na kateri sta si predlagatelja izgovorila pravico brezplačnega dosmrtnega bivanja in pravico prepovedi odtujitve in obremenitve), katera ima neposreden dostop z javne ceste s parcelno št. 7713 k.o. P. ter preko parcele št. 254/15 k.o. P., ki je njuna last. Ta način dostopa (peš) pa za travnik, kot navedeno nepremičnino sedaj uporabljata predlagatelja, zadostuje. Te ugotovitve pritožba ne izpodbija.

Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je parcela št. 254/16 k.o. P. opredeljena kot stavbno zemljišče znotraj poselitvenega območja, naselja F.-P., vendar pa to še ne pomeni, da je na tej parceli možno graditi, da torej predlagatelja gradnje na navedeni parceli, za katero predlagata ustanovitev nujne poti preko parcele 254/9, nista izkazala. Pritožba te ugotovitve ne uspe izpodbiti. Iz lokacijske informacije za parcelo št. 254/16 k.o. P. (priloga A13 spisa) izhaja, tako kot ugotavlja že sodišče prve stopnje, da je navedena parcela opredeljena kot stavbno zemljišče, znotraj poselitvenega območja naselja F.-P., vendar je hkrati tudi navedeno, da namenska raba po planu še ne pomeni možnosti gradnje objekta, kar pa pritožba spregleda. Iz navedene lokacijske informacije izhaja še, da za parcelo št. 254/16 k.o. P. (tako kot za parcelo št. 254/9 k.o. P., kot to izhaja iz lokacijske informacije (priloga A19), iz katere tudi izhaja, da se zahteva odstranitev vseh stavbnih delov in zunanjih ureditev in vzpostavitev prvotnega stanja) velja sprememba zazidalnega načrta F.-P. Torej navedena parcela leži na območju, ki se ureja z zazidalnim načrtom, zazidalni načrt pa točno določa lokacije, kjer je možna gradnja objektov. To pa pomeni, da predlagatelja zgolj z lokacijsko informacijo nista izkazala, da je na dotični parceli možno graditi objekt. To dejstvo bi lahko izkazala le z grafičnimi prilogami zazidalnega načrta za področje parcele št. 254/16 k.o. P. Tega nista storila, zato je, glede na sedanje stanje stvari, odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna.

Glede na povedano pritožba ni utemeljena, zaradi česar jo je pritožbeno sodišče potem, ko tudi ni ugotovilo nobenih kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP)), zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Ker nasprotni udeleženec z odgovorom na pritožbo ni z ničemer pripomogel k rešitvi pritožbe, je pritožbeno sodišče odločilo, da nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka (165. člen v zvezi s 155. členom ZPP in 146. členom ZNP).