Jedro

Zmotno je prepričanje, da morajo biti izvršilni stroški, ki so bili priznani v razveljavljenem sklepu o izvršbi ob prehodu v pravdo, avtomatično obravnavani kot del končnega zahtevka.

Zaključek, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati še neprisojene izvršilne stroške postopka in jih vračunavati v delna plačila glavnice po 288. členu OZ je tako zgrešen.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se v IV. točki izreka znesek 13,58 EUR, nadomesti z zneskom 213,45 EUR.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 120,33 EUR pritožbenih stroškov v roku osmih dni v primeru zamude, z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku osmih dni plačati 9,86 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 6. 2024 dalje do plačila, v preostalem delu pa tožbeni zahtevek zavrnilo. Toženi stranki je naložilo povrnitev stroškov postopka tožeče stranke v višini 13,58 EUR.

2.Zoper takšno sodbo se je iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka (338. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP) pritožila tožeča stranka in višjemu sodišču predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma podredno izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3.Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in višjemu sodišču predlagala, da jo kot neutemeljeno zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.V tem gospodarskem sporu gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena ZPP). V skladu z navedenim je o pritožbi odločala višja sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP), sodišče pa je pritožbo obravnavalo v okviru dopustnih pritožbenih razlogov, ki so v sporu majhne vrednosti omejeni na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotno uporabo materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6.Tožeča stranka je v obravnavani zadevi vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi plačila 296,62 EUR s pripadki, na podlagi katerega je Okrajno sodišče v Ljubljani dne 6. 3. 2024 izdalo sklep o izvršbi VL 25459/2024. Tožena stranka je dne 19. 3. 2024 zoper sklep o izvršbi vložila ugovor, tožeča stranka pa dne 22. 3. 2024 vložila utesnitev izvršbe za znesek 296,62 EUR, ki ga je tožena stranka v vmesnem času plačala. Okrajno sodišče v Ljubljani je nato na podlagi obrazloženega ugovora tožene stranke sklep o izvršbi z dne 6. 3. 2024 razveljavilo in odločilo, da bo o zahtevku in stroških postopka odločalo prvostopenjsko sodišče (razveljavitveni sklep VL 25459/2024 z dne 10. 4. 2024).

7.Tožeča stranka v pritožbi navaja, da je napačna ocena sodišča prve stopnje, po kateri stroški izvršilnega postopka v konkretnem primeru ne morejo biti predmet poračuna po 288. členu OZ. Navaja, da je bil sklep o izvršbi VL 25459/2024 z dne 6. 3. 2024 sicer res razveljavljen, pri čemer pa so bili izvršilni stroški že določeni in jih je potrebno z razveljavitvijo sklepa o izvršbi obravnavati kot del končnega zahtevka, ko postopek prispe v pravdo.

8.Povzeto pritožbeno stališče je neutemeljeno. V skladu z določbo drugega odstavka 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, obravnava kot tožba v pravdnem postopku. S pravnomočnostjo sklepa VL 25459/2024 z dne 10. 4. 2024 se je torej izvršilni postopek transformiral v pravdnega, predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine pa na podlagi citiranega določila ZIZ v tožbo. Tudi stroški, nastali v izvršilnem postopku, so tako postali del pravdnih stroškov oziroma vseh stroškov postopka, o povrnitvi katerih sodišče odloči s končno odločbo v skladu z načelom uspeha v postopku. Zmotno je zato prepričanje, da morajo biti izvršilni stroški, ki so bili priznani v razveljavljenem sklepu o izvršbi ob prehodu v pravdo, avtomatično obravnavani kot del končnega zahtevka.

9.Kot je to pojasnilo že sodišče prve stopnje, je bil sklep o izvršbi VL 25459/2024 z dne 6. 3. 2024 v celoti razveljavljen, zaradi česar za uveljavljanje tam priznanih izvršilnih stroškov v okviru glavnice (končnega zahtevka) tožeča stranka sploh nima pravne podlage. Zaključek, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati še neprisojene izvršilne stroške postopka in jih vračunavati v delna plačila glavnice po 288. členu OZ je tako zgrešeno.

10.Utemeljeno pa pritožba opozarja, da je sodišče prve stopnje napačno ocenilo uspeh tožeče stranke v postopku, pri čemer ji tudi v okviru odločanja o stroških postopka ni odmerilo in priznalo izvršilnih stroškov. S tem sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka po drugem odstavku 339. člena ZPP, kot to zatrjuje pritožba, pač pa zmotno uporabilo materialno pravo (ki ga v obravnavanem primeru konstituirajo določbe ZPP v zvezi z določbami ZIZ o stroških postopka), na kar višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

11.V obravnavani zadevi je tožeča stranka tožbo za znesek 296,62 EUR delno umaknila (utesnila izvršbo) zaradi delnega plačila tožene stranke (prvi odstavek 158. člena ZPP). Tožeča stranka je uspela tudi z zahtevkom v višini 9,86 EUR, ni pa uspela z uveljavljanjem izvršilnih stroškov v okviru glavnice v znesku 117,20 EUR. Skupni uspeh tožeče stranke v postopku tako znaša 72,34% (154. člen ZPP), in ne 7,7%.

12.Poleg stroškov pravdnega postopka, ki v skladu z odmero prvostopenjskega sodišča, katere pritožba ne napada, znašajo 176,40 EUR, tožeči stranki v povrnitev pripadajo še stroški izvršilnega dela postopka, in sicer v skladu z Odvetniško tarifo - OT in Zakonom o sodnih taksah - ZST-1, v višini 118,66 EUR. Glede na ugotovljen uspeh tožeče stranke v postopku (72,34%) ji mora tožena stranka iz naslova pravdnih in izvršilnih stroškov tako skupno povrniti 213,45 EUR.

13.Višje sodišče je v skladu z navedenim pritožbi tožeče stranke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo (358. člen ZPP), tako, da je znesek stroškov, ki jih mora tožena stranka povrniti tožeči stranki, spremenilo iz 13,58 EUR na 213,45 EUR, kot to izhaja iz I. točke izreka te sodbe.

14.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na drugem odstavku 165. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP. Tožeča stranka je s pritožbo delno uspela, zaradi česar ji je tožena stranka dolžna povrniti polovico pritožbenih stroškov, ki v skladu s priglašenim stroškovnikom in OT znašajo 240,66 EUR. Tožena stranka je tako dolžna tožeči stranki v roku 8 dni (313. člen ZPP) povrniti 120,33 EUR pritožbenih stroškov v primeru zamude, z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

-------------------------------

1Prim. VSL sklep I Cpg 55/2018 z dne 21. 2. 2018.

2Prim. VSL sodba II Cp 2352/2017 z dne 11. 1. 2018.