Jedro

Funkcija odškodnine za razlastitev je v tem, da se prizadetemu omogoči, da si na trgu pridobi stvar iste vrednosti, kot jo je imela odvzeta stvar. Ker razlaščenec drugo nepremičnino lahko pridobi le na trgu, mora biti odškodnina odraz razmer na trgu v času njene določitve.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je bil po podatkih zemljiške knjige solastnik trisobnega stanovanja s kabinetom in pritiklinami v izmeri 83 m2 v drugem nadstropju stavbe v L., zgrajene na parc. št. 195 k. o. ... do 1/3. Ker je bila nepremičnina v letu 1980 razlaščena, med predlagateljico in nasprotnim udeležencem pa ni bil sklenjen sporazum o odškodnini, je o tem odločilo sodišče v nepravdnem postopku.

2. Sodišče prve stopnje je odločilo, da mora predlagateljica nasprotnemu udeležencu plačati 64.814,19 EUR odškodnine za solastninski delež na stanovanju, 8.000 EUR za izgubljeno uporabo delov garaže in dvorišča in 15.959,60 EUR za izgubljeno uporabo prostorov v dodatni uporabi, skupaj torej 88.773,79 EUR. Za izgubo dohodka v letu 1979 mu je priznalo 4.299,60 EUR odškodnine.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi predlagateljice ugodilo in sklep v delu, s katerim je bila določena odškodnina za stanovanje, razveljavilo glede 30 % odškodnine in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek zaradi presoje, ali so podani pogoji za znižanje odškodnine v navedenem obsegu iz razloga, ker je bilo nasprotnemu udeležencu dodeljeno nadomestno stanovanje. Pritožbo nasprotnega udeleženca je v celoti zavrnilo, ker je po njegovi presoji sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo vse okoliščine, pomembne za odmero odškodnine za stanovanje in za uporabo dodatnih prostorov, ki niso bili del stanovanja, pa tudi po višini odškodnino iz tega naslova in iz naslova izgubljenega dobička pravilno odmerilo.

4. Zoper sklep sodišča druge stopnje je nasprotni udeleženec vložil revizijo iz revizijskih razlogov relativne in absolutne bistvene kršitve procesnih pravil in zmotne uporabe materialnega prava, zaradi katere je po njegovem prepričanju tudi dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Bistvene revizijske trditve (samo tiste, ki so razumljive in pomembne za odločitev) bodo povzete v nadaljevanju, ko bo Vrhovno sodišče nanje odgovorilo.

5. Revizija je bila vročena predlagateljici, ki nanjo ni dogovorila (375. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

6. Revizija ni utemeljena.

O procesnih kršitvah

7. Nasprotni udeleženec trdi, da se pritožbeno sodišče ni pravilno opredelilo do njegove pritožbene trditve, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je v pravni pouk navedlo napačen, le tridnevni rok za vložitev pritožbe, kršilo njegovo pravico do pritožbe. Tudi sicer se ni opredelilo do vseh pritožbenih navedb, na primer do listin, navedenih na četrti do osmi strani pritožbe in do njegovih pisno pojasnjenih naziranj o ustavnih procesnih jamstvih v pravdnem postopku. Spisovno gradivo je neurejeno: spisu niso priloženi nekateri upravni in sodni spisi, dokazno gradivo ni popisano v seznamih, vodenih po udeležencih postopka. Z zavrnitvijo predloga revidenta za ponovitev dokaza z izvedencem oziroma z vnaprejšnjo oceno še neizvedenega dokaza sta sodišči prve in druge stopnje kršili načelo kontradiktornosti, pritožbeno sodišče pa se ni opredelilo do pritožbene trditve o potrebnosti novega izvedenca.

7.1. Očitek kršitve pravice do pritožbe bi bil utemeljen, če bi nasprotni udeleženec pritožbo vložil po izteku v pravnem pouku napačno zapisanega (prekratkega) roka, pa bi jo pritožbeno sodišče zavrglo kot prepozno. Šele, če bi bila pritožba nasprotnega udeleženca zavržena kot prepozna, bi bila podana vzročna zveza med kršitvijo procesnega pravila o trajanju pritožbenega roka in nezakonitostjo sklepa in bi bil ta (torej sklep o zavrženju pritožbe in ne sklep o odmeri odškodnine) obremenjen z relativno bistveno kršitvijo procesnih pravil iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

7.2. Neurejenost spisa ne pomeni kršitve procesnega zakona, pač pa Sodnega reda, ki je po svoji naravi pretežno administrativne narave. Lahko je razlog za zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ali kršitev procesnih pravil. Da bi bilo v konkretnem primeru tako, revident ne trdi, razen v zvezi z vprašanjem primernosti nadomestnega stanovanja, kar bo zaradi delne razveljavitve sklepa o odškodnini za razlaščeno stanovanje predmet ponovnega odločanja pred sodiščem prve stopnje in je za odločitev o reviziji nepomembno.

7.3. Sodišče prve stopnje je ugotovilo tržno vrednost razlaščene nepremičnine s pomočjo izvedenca. Ta se je pri njenem ugotavljanju oprl (med drugim ) na uradne podatke o evidentiranih primerljivih prodajah. Nasprotni udeleženec je zahtevo po angažiranju novega izvedenca utemeljeval s trditvijo, da uporabljeni podatki niso točni in se skliceval na primere, v katerih so bile dosežene višje cene od tistih, ki jih je za izhodišče svoje cenitve vzel izvedenec. Sodišče prve stopnje je predlog nasprotnega udeleženca za ponovitev cenitve z novim izvedencem oziroma cenilcem zavrnilo, ker je ugotovilo, da prodaje, na katere se je skliceval v predlogu, niso primerljive zaradi posebnih okoliščin, ki so vplivale na določitev cene (na primer zaradi odloga plačila kupnine in s tem povečanega tveganja za prodajalca). Zato in ker so bile trditve nasprotnega udeleženca o izvedenčevem pristranskem podajanju mnenja nekonkretizirane, razlogov za dokazovanje z drugim izvedencem ni bilo in ni bilo zatrjevane kršitve načela kontradiktornosti postopka (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Ta bi bila v zvezi z dokazovanjem z izvedencem podana, če bi sodišče nasprotnemu udeležencu odvzelo možnost obravnavanja izvedenskega mnenja, če bi uporabilo po predlagateljici izven postopka pridobljeno mnenje in v podobnih primerih. Neutemeljen je tudi revizijski očitek, da je enako kršitev zagrešilo sodišče druge stopnje, ki da se sploh ni opredelilo do pritožbenih trditev o potrebnosti angažiranja novega izvedenca. Povsem jasno je namreč nanje odgovorilo v 27. in 28. točki obrazložitve svojega sklepa.

7.4. Ostalih procesnih kršitev nasprotni udeleženec ni uveljavljal konkretizirano in obrazloženo, pa bi jih moral, saj revizijsko sodišče nanje ne pazi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7.5. Revizijski razlog bistvene kršitve procesnih pravil po obrazloženem ni podan.

O zmotni uporabi materialnega prava a) glede odškodnine za razlaščeno nepremičnino

8. Po prepričanju nasprotnega udeleženca so bile zmotno uporabljene določbe Ustave, Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih in Stvarnopravnega zakonika, in sicer iz dveh razlogov: ker sodišči nižjih stopenj nista kot dela njegovega stanovanja upoštevali tudi sobe v podstrešju stavbe, za katero so številni dokazi potrdili, da so mu ostali solastniki stanovanja, v naravi razdeljenega na več samostojnih enot, izrecno priznavali, da je del njegovega stanovanja (da je njegova last), in ker je bila cenitev nestrokovna v njegovo škodo in je revident ugotovil, da temelji na napačnih primerjalnih podatkih o cenah stanovanj v primerljivih stavbah. Pravična denarna odškodnina je le taka, ki je enaka ceni, ki jo je predlagateljica dosegla pri prodaji enakih meščanskih stanovanj v času odločanja o odškodnini. Pri tem bo nasprotni udeleženec vztrajal do konca. Popolnoma nesprejemljivo je, da bi mu predlagateljica plačala le polovico cene, ki jo je za primerljive nepremičnine sama iztržila v istem času.

8.1. Ugotovitev, ali je soba v podstrešju predstavljala del stanovanja tožnika ali morebiti del stanovanja drugega lastnika, je dejanska ugotovitev. Na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, da je bila podstrešna soba najprej del stanovanja A. A., po razdelitvi njenega stanovanja v dve stanovanji pa del stanovanja B. A., ki so prestale pritožbeni preizkus, je revizijsko sodišče vezano (drugi odstavek 370. člena ZPP). Zato revizija v delu, ki pod preobleko zmotne uporabe materialnega prava v resnici izpodbija navedeno dejansko ugotovitev, ni dovoljena. Materialnopravna je v tej zvezi le presoja v izpodbijanem sklepu, da zgolj dogovor nasprotnega udeleženca o uporabi podstrešne sobe ni podlaga ne za pravnoposlovno ne za originarno pridobitev lastninske pravice; z revizijo niti ni bila grajana, iz uradnega preizkusa pa je izvzeta (371. člen ZPP).

8.2. Podlaga za odločitev o odškodnini so določbe Zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (v nadaljevanju ZRPPN). Imperativ zakona je razlaščencu plačati pravično odškodnino za nepremičnino(1) po stanju ob razlastitvi in po cenah ob odločanju sodišča prve stopnje.(2) Odškodnina je odraz vrednosti razlaščene nepremičnine. Metod ugotovitve vrednosti je več. Metoda tržne vrednosti je pravična, ker je definirana kot najverjetnejša cena, ki bi jo morala posest doseči na konkurenčnem ali odprtem tržišču pod vsemi pogoji, potrebnimi za pošteno prodajo, pri čemer tako prodajalec kot kupec ravnata previdno, razumno in v skladu s svojimi najboljšimi interesi. Takšno ugotovitev vrednosti terja funkcija odškodnine za razlastitev, ki je v tem, da se prizadetemu omogoči, da si na trgu pridobi stvar iste vrednosti, kot jo je imela odvzeta stvar. Ker razlaščenec drugo nepremičnino lahko pridobi le na trgu, mora biti odškodnina odraz razmer na trgu v času njene določitve. Smiselno enako izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča U-I-45/89, s katero so bile razveljavljene določbe 40. člena ZRPPN prav iz razloga, ker so kot kriterij določitve odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče predpisovale metodo ugotavljanja vrednosti zemljišča, ki ni odražala njegove tržne vrednosti.

8.3. Razlogi o tem, da zaradi zavrnitve ponovitve dokazovanja vrednosti razlaščene nepremičnine z novim izvedencem procesne kršitve ni bilo, so navedeni v točki 7.3. obrazložitve. Iz njih izhaja tudi zaključek, da je bila po revidentu grajana cenitev ustrezna oziroma da je temeljila na izhodiščih, ki so za odmero odškodnine po ZRPPN ključnega pomena. Zato pri odmeri odškodnine nista bili zmotno uporabljeni določbi 9. in 33. Člena ZRPPN.

b) glede odškodnine za izgubljeni zaslužek

9. Stanovanje ... je kupil, trdi nasprotni udeleženec v reviziji, zaradi bližine živilskega trga in možnosti skladiščenja in parkirišča. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je »v pritiklinah« skladiščil kmetijske pridelke iz kmetije v Srbiji, ki jih je prodajal v Sloveniji, da se s tem ni ukvarjal kot z registrirano dejavnostjo, da pa je na ta način ustvarjal določen dohodek, ki je s prisilno izselitvijo nasprotnega udeleženca v stanovanje na I., kjer ni imel možnosti shranjevanja pridelkov, odpadel. Za leto 1979 je izpad dohodka ocenilo v višini 4.299,60 EUR in mu za ta znesek prisodilo kot odškodnino. Nasprotni udeleženec v reviziji obširno graja ugotovitev o opravljanju neregistrirane dejavnosti ter o višini izpadlega dohodka in v zvezi s tem odločitev o višini odškodnine; ta bi mu morala biti tudi sicer določena za ves čas po razlastitvi in ne le za leto 1979. 9.1. Med stranskimi učinki razlastitve je treba upoštevati tudi zmanjšanje oziroma izgubo dohodka, vendar le za čas, ki bi bil skrbnemu lastniku potreben za vzpostavitev enake rabe enakovredne nepremičnine.(3) Zato je odločitev, da nasprotnemu udeležencu pripada odškodnina iz tega naslova le za leto 1979, skladna z materialnim pravom, nasprotne revizijske trditve pa so neutemeljene. Višina izgube dohodka (na katero grajana ugotovitev, da je bil pridobljen z neregistrirano dejavnostjo, ni vplivala) je dejansko vprašanje, ki ga v reviziji ni dovoljeno izpodbijati (drugi odstavek 370. člena ZPP), zato so vse revizijske navedbe, ki merijo na to, nedovoljene.

10. Tudi očitek zmotne uporabe materialnega prava je torej neutemeljen.

11. Ker ni podan nobeden od uveljavljanih revizijskih razlogov, je revizija neutemeljena in jo je revizijsko sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

Op. št. (1): 9. člen ZRPPN: Lastniku pripada za razlaščeno nepremičnino ali omejitev lastninske pravice ali kakšne druge pravice na nepremičnini pravična odškodnina.

Op. št. (2): 33. člen ZRPPN: Višina odškodnine za razlaščeno nepremičnino se določa po njeni vrednosti v času izdaje prvostopne odločbe o odškodnini in po stanju nepremičnine ob uvedbi postopka za razlastitev.

Op. št. (3): Virant, G., Odvzem lastninska pravice v javno korist ter socialna vezanost lastnine, doktorska disertacija, Ljubljana 1997, stran 401 in 402. Primerjaj še sklep II Ips 81/2012.