Jedro

Glede na določbo 81. člena ZZZDR je pravno pomembna tudi ugotovitev obeh sodišč, da je do razveze zakonske zveze in položaja, v kakršnem se je po razvezi znašla tožeča stranka, prišlo zaradi "psihičnega in fizičnega nasilja toženca nad tožnico".

Položaj, v kakršnem se je tožnica znašla, je posledica razveze zakonske zveze. Zato je v obravnavanem primeru pravno pravilno uporabljena tudi določba 82. člena ZZZDR. V petletnem obdobju, v katerem bo toženec na podlagi materialnopravno pravilne odločbe sodišč druge in prve stopnje prispeval k stroškom preživljanja tožeče stranke znesek, ki sta ga sodišči določili na 45.000 SIT mesečno, se bo tožnica lahko vživela v nov položaj in si tudi uredila razmere.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Vsaka stranka trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, tožencu po nasprotni tožbi P. B. pa naložilo, da mora nasprotni tožnici O. B. plačevati od 1.1.1997, vendar pa le za dobo petih let, mesečno preživnino v znesku 45.000 SIT. Glede stroškov postopka je odločilo, da jih mora P. B. (v nadaljevanju tožena stranka) povrniti O. B. (v nadaljevanju tožeča stranka) v znesku 75.010 SIT z zamudnimi obrestmi od 16.6.1997 dalje do plačila.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke proti odločitvi o plačevanju preživnine zavrnilo kot neutemeljeno in v tem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je vložila tožena stranka pravočasno revizijo in v njej uveljavljala revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Tožnica je zaposlena. Za delo ni nesposobna.

Mesečno zasluži najmanj 68.400 SIT, s prevajanjem pa zasluži še honorarno. Iz naslova skupnega premoženja terja od tožene stranke kar 9,600.000 SIT. Iz hiše se je tožeča stranka odselila le zaradi besednega prerekanja. Pri določitvi preživnine zato ni mogoče upoštevati stroškov, ki jih ima zaradi najetega stanovanja. Tudi sicer bi si lahko najela stanovanje, za katerega bi plačevala okoli 200 DEM ne pa kar 500 DEM. Garantno pismo tožene stranke je z razvezo zakonske zveze izgubilo veljavo. Otroka tožeče stranke pa tožena stranka ni dolžna preživljati. Sodišči nista upoštevali, da ima tožena stranka vsak mesec visoke stroške. Na 45.000 SIT določena preživnina presega njene zmožnosti. Reviziji naj se ugodi, izpodbijana sodba razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V postopku, ki je bil opravljen po 390. členu zakona o pravdnem postopku (ZPP), je tožeča stranka na revizijo odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo.

V revizijskem odgovoru je tožeča stranka navedla, da je lahko prišla v Republiko Slovenijo le pod pogojem, da se je v Rusiji odpovedala pravici do preživnine, ki bi jo moral hčerki plačevati njen oče. V Rusiji je prodala vse premoženje. Državljanstva Republike Slovenije še nima. Vse v zakonski zvezi pridobljeno premoženje uporablja toženec. Zato naj se revizija zavrne kot neutemeljena.

Revizija ni utemeljena.

Nepreskrbljenemu zakoncu, ki nima sredstev za življenje in je nesposoben za delo ali je nezaposlen in se ne more zaposliti, se s sodbo, s katero se zakonska zveza razveže, določi na njegovo zahtevo znesek za preživljanje v breme drugega zakonca, ustrezno njegovim možnostim. Sodišče lahko pri tem upošteva vzroke, zaradi katerih je postala zakonska zveza nevzdržna (81. člen zakona o zakonski zvezi in družinskih reazmerjih - ZZZDR). Preživnina se sme priznati tudi za določen čas, da se razvezani zakonec vživi v nov položaj in da si uredi razmere (82. člen ZZZDR).

Ob upoštevanju pravnoodločilnih dejstev, ki so bila ugotovljena v postopku pred sodiščema druge in prve stopnje in ki jih tožena stranka z revizijo ne more izpodbiti, revizijsko sodišče pa je nanje vezano (3. odstavek 385. člena ZPP), sta obe sodišči tudi po presoji revizijskega sodišča pravilno uporabili že omenjeni določbi ZZZDR. Iz ugotovitev sodišč druge in prve stopnje namreč izhaja, da tožnica ni stalno zaposlena, da s pogodbenim delom zasluži mesečno okoli 60.000 SIT, da mora preživljati otroka iz prvega zakona, ki je brez lastnih dohodkov in se redno šola (zaključuje osmi razred osnovne šole), da si bo kot tujka lahko uredila slovensko državljanstvo šele v letu 2000, da živi z otrokom v podnajemniškem stanovanju, za katero plačuje mesečno 500 DEM, in da so z uporabo najemniškega stanovanja povezani še drugi stroški (elektrika, voda, komunalni prispevki), ki znašajo mesečno še dodatnih 8.500 SIT. Nadalje sta sodišči še ugotovili, da je tožeča stranka pred sklenitvijo zakonske zveze s tožencem živela v Rusiji, kjer je imela stalno zaposlitev, da je zaradi sklenitve zakonske zveze s tožencem prodala v Rusiji svoje stanovanje za 25.000 ameriških dolarjev, prejeto kupnino pa vložila v hišo, ki sta jo med trajanjem zakonske zveze zgradila s tožencem in ki jo po razpadu zakonske skupnosti uporablja izključno toženec.

Dohodki, ki jih prejema tožnica, po ugotovitvah obeh sodišč ne zadoščajo niti za pokrivanje najosnovnejših potreb. Na drugi strani pa po ugotovitvah obeh sodišč toženec prejema redne mesečne dohodke, ki znašajo 130.000 SIT, dodatno pa zasluži še s honorarnim delom. Glede na določbo 81. člena ZZZDR pa je pravno pomembna tudi ugotovitev obeh sodišč, da je do razveze zakonske zveze in položaja, v kakršnem se je po razvezi znašla tožeča stranka, prišlo zaradi "psihičnega in fizičnega nasilja toženca nad tožnico" (drugi odstavek na četrti strani razlogov sodbe sodišča prve stopnje). Ob upoštevanju navedenih pravnoodločilnih dejstev ni mogoče pritrditi revizijskemu stališču, da je tožnica preskrbljena in da ima zadostna sredstva za življenje. Položaj, v kakršnem se je znašla, je posledica razveze zakonske zveze. Zato je v obravnavanem primeru pravno pravilno uporabljena tudi določba 82. člena ZZZDR. V petletnem obdobju, v katerem bo toženec na podlagi materialnopravno pravilne odločbe sodišč druge in prve stopnje prispeval k stroškom preživljanja tožeče stranke znesek, ki sta ga sodišči določili na 45.000 SIT mnesečno, se bo tožnica lahko vživela v nov položaj in si tudi uredila razmere.

Revizija vsebinsko še zatrjuje, da naj bi sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb ZPP in sicer s tem, da je v razlogih svoje odločitve zapisalo, da se je toženec tudi z garantnim pismom z dne 3.5.1990 zavezal skrbeti za preživljanje tožeče stranke in njene hčerke. S sklicevanjem na garantno pismo naj bi po stališču revizije sodišče druge stopnje izvedlo nov dokaz, saj garantno pismo v razlogih sodišča prve stopnje ni omenjeno.

Tudi v tem delu revizija ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je namreč v dokaznem postopku vpogledalo tudi garantno pismo z dne 3.5.1990. O tem garantnem pismu sta se imeli možnost izjaviti v prvostopnem postopku obe pravdni stranki. Netočna je zato revizijska trditev, da je bil šele v drugostopnem postopku izveden nov dokaz. Sicer pa iz razlogov sodb obeh sodišč izhaja, da odločitev o obveznosti plačevanja preživnine sploh ne temelji na garantnem pismu. Odločitev, da so izpolnjeni zakonski pogoji za toženčevo, časovno sicer omejeno preživninsko obveznost, namreč temelji na pravnoodločilnih dejstvih, ki so navedena v razlogih sodb obeh sodišč in povzeta tudi v sodbi revizijskega sodišča (prvi odstavek na tretji strani obrazložitve).

Po povedanem se je pokazalo, da v reviziji uveljavljena revizijska razloga nista podana. Po ugotovitvi revizijskega sodišča v pravdi tudi ni bilo po uradni dolžnosti upoštevane (386. člen ZPP) bistvene kršitve iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP. Zato je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (393. člen ZPP).

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbah 154. 155. in 166. člena ZPP. Tožena stranka z revizijo ni uspela. Zato mora stroške revizijskega postopka trpeti sama. Sama pa jih mora trpeti tudi tožeča stranka, ki je na revizijo odgovorila, saj njen revizijski odgovor ni v ničemer pripomogel k odločitvi revizijskega sodišča. Stroškov revizijskega odgovora zato ni mogoče opredeliti kot stroške, ki so bili za pravdo potrebni (155. člen ZPP).