Jedro

Pravna sredstva, vložena po izteku prekluzivnih rokov, pristojni organ zavrže, ne da bi jih obravnaval po vsebini.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper sklep tožene stranke z dne 25.4.2002. Z navedenim sklepom je tožena stranka kot prepozno zavrgla pritožbo tožnika zoper odločbo Upravne enote ..., Oddelka za urejanje prostora z dne 21.3.2002, s katero je upravni organ prve stopnje zavrnil zahtevek tožnika za preklic registracije pogodbe z upravnikom A.A. d.o.o. Tožena stranka je ugotovila, da je bila odločba upravnega organa prve stopnje tožniku vročena dne 23.3.2002 in se je pritožbeni rok iztekel 8.4.2002, zato je tožnikova pritožba, ki je bila poslana priporočeno po pošti dne 11.4.2002, prepozna.

Sodišče prve stopnje je pritrdilo odločitvi in razlogom tožene stranke, navedenim v njeni odločbi. Tudi po mnenju prvostopnega sodišča je tožnik pritožbo vložil prepozno. Na tek pritožbenega roka pa tudi ne vpliva tožnikov dopis z dne 26.3.2002, s katerim je zahteval dostavo pogodb in navedel, da pritožbeni rok miruje do prejema zahtevane dokumentacije od 25.3.2002 dalje. Tega dopisa namreč ni mogoče šteti kot pritožbe, kot to v tožbi zatrjuje tožnik. V tem dopisu, ki za razliko od pritožbe, vložene dne 11.4.2002, tudi nima vseh sestavin kot jih določa 238. člen ZUP, tožnik namreč ni navedel, da gre za pritožbo, temveč je z njim zahteval le dostavo pogodb, ki jih potrebuje za sestavo pritožbe.

Tožnik je dne 25.3.2004 vložil pritožbo in dne 29.12.2004 dopolnitev pritožbe. V pritožbi navaja, da sodbo zavrača, ker je v nasprotju z določili Stanovanjskega zakona, ki določajo postopek sklenitve in registracije pogodbe z upravnikom. Predlaga, da vrhovno sodišče ravna v skladu z veljavno stanovanjsko zakonodajo in izpodbijano sodbo v celoti razveljavi. Navaja še, da bo pritožbo podrobneje utemeljil v roku 30 dni in da naj sodišče naknadno obrazložitev upošteva kot pravočasno. V dopolnitvi pritožbe navaja, da sodišču pošilja nov dokaz, in sicer »vabilo«, ki dokazuje, da so bile vse njegove navedbe v zvezi z nezakonito registracijo upravnika resnične in da se je nov upravnik registriral s prevaro. Prosi, da se nov dokaz upošteva kot pravočasna dopolnitev pritožbe.

Revizija ni utemeljena.

Na podlagi določbe 2. odstavka 107. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ki velja od 1.1.2007 dalje, je vrhovno sodišče tožnikovo pritožbo obravnavalo kot pravočasno in dovoljeno revizijo in pri tem v skladu z določbo 1. odstavka 107. člena ZUS-1 uporabilo določbe ZUS-1. Sodba sodišča prve stopnje pa je v skladu s 2. odstavkom 107. člena ZUS-1 postala pravnomočna s 1.1.2007. Po določbi 85. člena ZUS-1 se revizija lahko vloži zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz 2. in 3. odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovno oziroma revizijsko sodišče po določbi 86. člena ZUS-1 preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava.

Tožnik ne uveljavlja razloga bistvene kršitve pravil postopka v upravnem sporu, uveljavlja pa zmotno uporabo materialnega prava, s tem ko navaja, da je izpodbijana sodba v nasprotju z določbami Stanovanjskega zakona, ki urejajo postopek sklenitve in registracije pogodbe z upravnikom. Uveljavljani revizijski razlog pa po presoji revizijskega sodišča ni podan. Predmet tega spora je namreč presoja zakonitosti procesnega sklepa, s katerim je bila tožnikova pritožba kot prepozna zavržena. Zaradi zamude pritožbenega roka in v posledici tega zavrženja pritožbe, pritožba tudi ni bila vsebinsko obravnavana in zato v tem postopku določbe Stanovanjskega zakona sploh niso bile uporabljene. Revizijsko sodišče pa se v celoti strinja tudi s presojo sodišča prve stopnje in pred njim tožene stranke, da je tožnikova dne 11.4.2002 vložena pritožba zoper odločbo, ki je bila tožniku vročena dne 23.3.2002, vložena po izteku prekluzivnega 15-dnevnega pritožbenega roka (1. odstavek 235. člena ZUP), torej prepozno.

Revizijsko sodišče tožniku še pojasnjuje, da so zakonsko določeni roki za vložitev pravnih sredstev (tako po ZUP, kot po ZUS in sedaj ZUS-1) prekluzivni, kar pomeni, da je stranka, ki tak rok zamudi, prekludirana in ne more več opraviti zamujenega procesnega dejanja. Teh rokov tudi ni mogoče podaljševati. Vsa pravna sredstva, ki so vložena po izteku prekluzivnih rokov, zato pristojni organ zavrže, ne da bi jih obravnaval po vsebini. Prekluzivni roki pa ne veljajo le za pravna sredstva temveč tudi za njihove dopolnitve. In ker je tožnik dopolnitev pravnega sredstva vložil po izteku zakonsko določenega roka, te dopolnitve revizijsko sodišče ni obravnavalo.

Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena in ne razlogi, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, je revizijsko sodišče revizijo na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.