Jedro

Dolžnik ne zatrjuje zamude, zaradi katere bi bilo mogoče predlagati vrnitev v prejšnje stanje, ampak zatrjuje pravočasnost vložitve ugovora.

Izrek

Pritožba dolžnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: 1.) kot prepozen zavrglo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi; 2.) zavrnilo predlog dolžnika za vrnitev v prejšnje stanje. V obrazložitvi k 2. tč. izreka je navedlo, da pri dolžniku ni podan upravičen vzrok za zamudo roka za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, ker dolžnik ni predal ugovora pošti skladno s pogodbo o poštnih storitvah, ampak ga je izročil delavcu pošte, slednja pa ga je z zamudo dostavila sodišču. Proti navedenemu sklepu je dolžnik vložil pritožbo in predlagal njegovo spremembo tako, da pritožbeno sodišče ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in kot pravočasen upošteva vloženi ugovor zoper sklep o izvršbi.

Zatrjuje, da je pošiljko oddal pravilno in da je to bila pogosta praksa, ki se je do tega trenutka izkazala kot pravilna. Nasprotuje navedbam upravnika Enote pošte S., g. K.R., da delavec pošte ni bil pooblaščen za sprejem pisemske pošiljke od delavke dolžnika. Delavci pošte so to večkrat storili in bi v nasprotnem primeru verjetno bili poučeni, da tega ne smejo storiti, oz. da za te stvari niso pooblaščeni.

Tudi v pogodbi, sklenjeni med pošto in dolžnikom je navedeno, da v kolikor naročnik pošiljk ne pripravi pravilno, ima izvajalec - pošta (njeni delavci) pravico, da odkloni sprejem pošiljk v prenos. V kolikor bi delavec zavrnil prevzem pošiljke, ki je bila opremljena z vsemi listinami, ki so potrebne za pravilno oddajo pisemske pošiljke, bi delavka dolžnika le-to sama odnesla na pošto.

Glede na to, da delavec pošte tega ni storil in da je takšna praksa bila precej pogosta, je bil dolžnik prepričan, da bo pošiljka pravočasno oddana.

Pritožba dolžnika ni utemeljena.

Vrnitev v prejšnje stanje je mogoče predlagati zaradi zamude roka. To je razvidno iz 1. odst. 116. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP (v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ), ki določa, da če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje, če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka. V obravnavanem primeru pa je iz vloge dolžnika z dne 2.12.2002, poimenovane kot "Ugovor zoper sklep o izvršbi z dne 13.11.2002 - predlog za vrnitev v prejšnje stanje", razvidno, da dolžnik trdi, da je ugovor zoper sklep o izvršbi vložil v zakonitem 8-dnevnem roku, s tem da je v petek, 29.11.2002 nekaj pred 16. uro pisemsko pošiljko (tj. pisemsko ovojnico z ugovorom ter izpolnjeno povratnico, izpolnjenim obrazcem "Potrdilo o oddaji pošiljke" ter denarjem), njegova delavka osebno vročila uslužbencu Pošte Slovenije d.o.o., PE Koper, Enota v S., g. B.K.. Dolžnik torej ne zatrjuje zamude, zaradi katere bi bilo mogoče predlagati vrnitev v prejšnje stanje, ampak zatrjuje pravočasnost vložitve ugovora. Pravno dosledno bi zato moralo sodišče prve stopnje predlog dolžnika za vrnitev v prejšnje stanje zavreči in presojati pravočasnost vložitve ugovora zoper sklep o izvršbi. Kot je razvidno iz izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje smiselno presojalo, ali je bil ugovor, opremljen kot priporočena pošiljka, pravilno oddan na pošto dne 29.11.2002 (tj. zadnji dan 8-dnevnega roka - 2. odst. 112. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Pri tem je ugotovilo, da sporna pošiljka ni bila predana pošti v skladu s pogodbo o poštnih storitvah z dne

14.11.2002, torej ni bila vpisana v oddajno knjigo, delavec pošte B.K. pa ni bil pooblaščen za sprejem sporne pošiljke od delavke dolžnika. Glede na to ni bilo mogoče zaključiti, da je bila sporna pošiljka pošti oddana skladno z 2. odst. 112. čl. ZPP (če se pošlje vloga po pošti priporočeno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena) že 29.11.2002. Ni pa mogoče upoštevati dokazno nepodprtih pritožbenih trditev, češ da je bila zatrjevana oddaja pošiljke v skladu s prakso, ki naj bi bila med strankama pogosta, na novo pa dolžnik v pritožbi tudi trdi, da bi po pogodbi med dolžnikom in pošto, delavec pošte moral odkloniti sprejem pošiljke in bi jo v tem primeru delavka dolžnika sama nesla na pošto; gre torej za nedopustno pritožbeno novoto po 1. odst. 337. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ, saj dolžnik ni hkrati zatrjeval, da te trditve ni mogel podati že v postopku na prvi stopnji.

Odločitev o zavrženju ugovora kot prepoznega je pravilna, pritožbeno sodišče je zato pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).