Jedro

V ugovoru zoper sklep o izvršbi je dolžnik pavšalno trdil, da se ne strinja z višino zahtevanega zneska, saj je ta po njegovih evidencah previsoka. Navedel je še, da je bil kredit že delno odplačan, to pa je trditev, s katero bi v (pravdnem) postopku lahko uspel, za to trditev pa je predložil tudi dokaze 5 položnic o delnem plačilu kredita, v višini 2.093,90 EUR. Svoje trditve o plačilu dolga in torej o prenehanju terjatve, je izkazal le za znesek 2.093,90 EUR s pripadki. Pravilno je sodišče prve stopnje zato njegovemu ugovoru ugodilo le v tem obsegu.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

S sklepom z dne 04. 02. 2010 v zvezi s (popravnim) sklepom z dne 11. 02. 2010, je sodišče prve stopnje sklenilo, da se sklep o izvršbi istega sodišča, opr. št. VL 178488/2009 z dne 03. 12. 2009, glede glavnice v znesku 2.093,90 EUR in zakonitih zamudnih obresti od tega zneska od dne 29. 10. 2009 dalje do plačila in izvršilnih stroškov v znesku 5,58 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 24. 12. 2009 do plačila, razveljavi v delu, s katerim je dovoljena izvršba (1. točka izreka); da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu (2. točka izreka); v preostalem delu ugovor dolžnika zavrnilo (3. točka izreka).

Zoper sklep je dolžnik vložil pravočasno pritožbo brez navedbe pritožbenih razlogov in pritožbenega predloga. Navaja, da znesek 35.929,65 EUR ni pravilen. Temelji le na podatkih tožeče stranke, ki niso preverjeni in dokazani glede višine terjatve. Po podatkih dolžnika je znesek kredita skupaj z zamudnimi obrestmi, mnogo manjši, s tem, da je že delno odplačan. Upnik je nepravilno obračunal zamudne obresti in od glavnice ni odštel že plačanih obrokov, ki jih je plačal dolžnik sam in obrokov plačanih s strani podjetja, kjer je bil dolžnik zaposlen do odpovedi delovnega razmerja.

Pritožba ni utemeljena.

Dolžnik se pritožuje zoper odločitev sodišča prve stopnje v 3. točki izreka, s katero je sodišče v preostalem delu (razen glede glavnice 2.093,90 EUR s pripadki in 5,58 EUR izvršilnih stroškov s pripadki) ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi, zavrnilo.

Kot je pravilno zapisalo že sodišče prve stopnje, mora biti ugovor (dolžnika zoper sklep o izvršbi) obrazložen (2. odstavek 53. člena v zvezi s 1. odstavkom 61. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). V ugovoru mora dolžnik navesti pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze zanje. Če tega ne stori, se ugovor šteje kot neobrazložen in s tem tudi neutemeljen. Na to posledico je bil dolžnik opozorjen v pravnem pouku sklepa o izvršbi. V ugovoru zoper sklep o izvršbi je dolžnik pavšalno trdil, da se ne strinja z višino zahtevanega zneska, saj je ta po njegovih evidencah previsoka. Navedel je še, da je bil kredit že delno odplačan, to pa je trditev, s katero bi v (pravdnem) postopku lahko uspel, za to trditev pa je predložil tudi dokaze 5 položnic o delnem plačilu kredita, v višini 2.093,90 EUR. Svoje trditve o plačilu dolga in torej o prenehanju terjatve, je izkazal le za znesek 2.093,90 EUR s pripadki. Pravilno je sodišče prve stopnje zato njegovemu ugovoru ugodilo le v tem obsegu. Glede tega zneska se bo postopek nadaljeval v pravdnem postopku, v katerem bo upnik dokazoval, da je upravičen tudi do povrnitve 2.093,90 EUR s pripadki (2. odstavek 62. člena ZIZ). V preostalem delu pa je ugovor dolžnika sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo. Za trditve, da je kredit odplačal v večji meri, kot je sodišče prve stopnje upoštevalo, dolžnik namreč ni predložil nobenih dokazov (5. odstavek 62. člena ZIZ).

Pritožba dolžnika je torej neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ).