Jedro

V spornem času je bila drugemu tožniku (invalidu III. kategorije) priznana začasna nezmožnost za delo v skrajšanem (4-urnem) delovnem času. Tožnik v tem obdobju ni bil začasno nezmožen za delo v polnem delovnem času, zato tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

Tožeči stranki krijeta stroške pritožbe sami.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožečih strank, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 29. 8. 2013 in št. ... z dne 27. 9. 2013 ter da se ugotovi, da je bila drugo tožeča stranka začasno nezmožna za delo od 14. 9. 2013 do 14. 10. 2013 v polnem delovnem času (I. točka izreka) ter zavrglo tožbo za ugotovitev začasne nezmožnosti za delo drugo tožeče stranke od 1. 9. 2013 do 13. 9. 2013 in od 15. 10. 2013 do 31. 1. 2014 (II. točka izreka) ter sklenilo da tožeči stranki nosita svoje stroške postopka (III. točka izreka).

Zoper odločitev sodišča prve stopnje se pritožujeta obe tožeči stranki. Menita, da upravnih odločb ni mogoče preizkusiti, saj iz obrazložitve ni mogoče ugotoviti razloga, zakaj je bil A.A. zmožen za delo. Bil je v staležu od meseca maja 2011 dalje. Sodišče v točki 6 in 8 obrazložitve podaja razloge, ki jih toženka ni navajala v tem sporu in navaja dejstva iz upravnega spisa, ki jih toženka v obrazložitvi izpodbijanih odločb ni navajala. Tožnik je tudi predlagal postavitev izvedenca medicinske stroke, da ta vpogleda vso zdravstveno dokumentacijo in osebno pregleda drugo tožnika predvsem glede dela zmožnosti za čas od 14. 9. 2013 do 14. 10. 2013. Sodišče v odločitvi ne navede zakaj se ni odločilo za izvedbo predlaganega dokaza, temveč je po zaslišanju A.A. zavrnilo vse ostale predlagane dokaze, tako sodbo ni mogoče preizkusiti in strankam ni bila dana možnost enakega obravnavanja v sodnem postopku in ni bila dana možnost, da o njunih zahtevkih odloči sodišče. Sodišče je samo odločalo o strokovnih vprašanjih za katere ni usposobljeno, saj z znanjem s področja medicinske stroke ne razpolaga. Tako sodišče v točki 9 in 10 obrazložitve sodbe navaja dejstva, ki se nanašajo na ugotovitve medicinske stroke (npr. meritve 3,3 MET, črpalna moč srca, jemanje zdravil za redčenje krvi itd.) in v tej zvezi sprejema tudi zaključke, ki so botrovali sodni odločitvi, pa bi o tem moralo pridobiti pojasnilo ustrezno usposobljene osebe, to je izvedenca oz. strokovnjaka medicinske stroke. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). Pri tem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Predmet spora se nanaša na to, ali je bil drugo tožnik začasno nezmožen za delo od 14. 9. 2013 do 14. 10. 2013 v polnem delovnem času. S strani tožene stranke je bila drugo tožeči stranki za ta čas priznana začasna nezmožnost za delo v skrajšanem (4-urnem) delovnem času.

Pravna podlaga za odločitev v tem sporu je podana v določbah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ, Ur. l. RS, št. 72/2006 s spremembami), ki v členih od 80 do 82 ureja pristojnost osebnega zdravnika, imenovanega zdravnika in zdravstvene komisije ter v Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja (POZZ, Ur. l. RS, št. 30/2003 s spremembami), ki v 232. členu določajo, da zadržanost zavarovancev od dela nastopi z dnem, ko osebni zdravnik na podlagi pregledov ugotovi, da začasno zavarovanec ni sposoben opravljati svojega dela zaradi bolezni ali poškodbe.

Iz dejanskega stanja, kakor ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, to pa izhaja tudi iz upravnega spisa in izpovedi tožnika na glavni obravnavi, je razvidno, da je osebna zdravnica tožnika 23. 8. 2013 podala predlog imenovanemu zdravniku za podaljšanje začasne nezmožnosti za delo za 2 meseca. Navedla je, da drugo tožnik čaka na datum kardiološkega pregleda zaradi ocene stanja. Imenovani zdravnik je 29. 8. 2013 izdal odločbo s katero je odločil, da je drugo tožnik od 1. 9. 2013 do 13. 9. 2013 začasno nezmožen za delo zaradi bolezni od 14. 9. 2013 do 14. 10. 2013 pa zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno. Sledilo je še navodilo osebnemu zdravniku glede posredovanja novega predloga. Zaradi pritožbe tožečih strank je zdravstvena komisija dne 27. 9. 2013 obravnavala sporni primer in pritožbi tožečih strank zavrnila kot neutemeljeni. Iz obrazložitve je razvidno, da je bila drugo tožeča stranka od 12. 7. 2013 do 16. 7. 2013 obravnavana na Kliniki za kardiologijo zaradi suma na nizkopražno AP. Invazivna diagnostika ni pokazala restenoze v stenti v RCA ali nove lezije koronarnih arterij. Dne 28. 8. 2013 je bil drugo tožnik obravnavan pri internistki, ki je priporočila ponovno vključitev v delovni proces, za začetek vsaj mesec dni po 4 ure dnevno, nato 8 ur z omejitvami, glede na črpalno sposobnost srca. V obrazložitvi odločbe je povzeto še delo, ki ga drugo tožnik lahko opravlja na podlagi dokončne odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z dne 27. 2. 2012, s katero je bil drugo tožnik razvrščen v III. kategorijo invalidnosti, priznane pa so mu bile fizične razbremenitve pri delu. Iz izvida z dne 26. 6. 2012 (izdanega torej več kot leto dni pred spornih staležem) izhaja, da je drugo tožnik dosegel 3,3 MET, kar po medicinskih smernicah omogoča zmerno fizično aktivnost. Iz izvida specialista medicine dela, prometa in športa z dne 4. 12. 2013 (izdanega sicer po sporni dokončni odločbi) izhaja, da je drugo tožnik zmožen za 4 urno delo. Po odločbi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je drugo tožnik invalid III. kategorije invalidnosti zaradi bolezni in lahko opravlja drugo delo z omejitvami, fizično lažje delo z dvigovanjem in prenašanjem bremen do 5 kg, delno stoje, delno sede, v ugodnih mikroklimatskih pogojih, samo v eni izmeni, ne na višini in ne s stroji, kjer bi se lahko poškodoval, s polnim delovnim časom od 21. 11. 2011 dalje.

Tožnik je na glavni obravnavi pred sodiščem prve stopnje izpovedal, da opravlja delo priprave plakatov za distribucijo ter da občasno popravlja kolesa ter opisal kako poteka njegovo delo ter zdravstvene težave, ki jih ima.

Pritožbeno sodišče sprejema ugotovljeno dejansko stanje s strani sodišča prve stopnje, kakor tudi njegove dokazne zaključke in pravna stališča. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je iz izvida specialista kardiologa z dne 28. 8. 2013, torej neposredno pred spornih obdobjem razvidno, da ta predlaga, da se drugo tožnik postopno vključuje v delovni proces in sicer na takšen način, da se najprej vključi za 1 mesec v 4-urno delo, nato pa 8 ur z omejitvami, glede na črpalno sposobnost srca. Takšnemu navodilu specialista je sledil tudi imenovani zdravnik, ki je drugo tožniku priznal bolniški stalež v polnem delovnem času do 13. 9. 2013, po tem obdobju pa še 1 mesec v 4-urnem delovnem času. Pri tem je tudi po stališču pritožbenega sodišča potrebno upoštevati, da ima drugo tožnik kot delovni invalid omejitve pri delu, ki sta jih dolžna spoštovati tako delavec kot delodajalec in da dejstva, da delodajalec nima ustreznega dela za drugo tožnika ni razlog za začasno nezmožnost za delo, kar je sodišče prve stopnje ustrezno obrazložilo v 12. točki obrazložitve izpodbijane sodbe.

Sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da navodila specialista kardiologa, da naj opravi kontrolni pregled pri njemu na eno do dve leti pomeni, da je stanje drugo tožnika glede kardioloških težav stabilno. To potrjuje tudi izvid specialista medicine dela z dne 4. 12. 2013, da je drugo tožnik zmožen za 4-urno delo. Iz v spisu predložene dokumentacije pa tudi ne izhaja, da bi se tožniku ravno v spornem obdobju od 14. 8. 2013 do 14. 9. 2013 zdravstveno stanje poslabšalo.

Poslabšanje zdravstvenega stanja zaradi psoriaze spada v časovno obdobje po 14. 10. 2013, saj gre za obdobje okoli 20. 10. 2013, ko je šel drugo tožnik k dermatologu v bolnišnico v B. in ko je tudi obiskal osebno zdravnico. Sodišče prve stopnje v 11. točki obrazložitve pravilno razloguje, da je eventualno stanje psoriaze, novo bolezensko stanje, zaradi katerega bi osebna zdravnica drugo tožeči stranki lahko sama odprla bolniški stalež, če bi ocenila, da je to potrebno.

Sodišče prve stopnje tudi pravilno zaključuje, da jemanje zdravila za redčenje krvi samo po sebi ne pomeni ogroženosti pri delu in da zaradi tega ni izkazana možnost izkrvavitve.

Obrazložitev sodišča v 9 in 10 točki izpodbijane sodbe se ne nanaša na ugotovitev medicinske stroke glede katerih bi sodišče moralo pridobiti izvedensko mnenje strokovnjaka medicinske stroke. Glede izvida z dne 26. 6. 2012 gre, po mnenju pritožbenega sodišča, za izvid, ki je od spornega obdobja v letu 2013 odmaknjen več kakor eno leto. Kaj pomeni doseganje 3,3 MET po medicinskih smernicah pa omogoča že vpogled na internet. Izvid z dne 23. 8. 2013 je pomemben za predmetno zadevo, iz njega je razvidno, da je drugo tožnik sposoben postopnega vključevanja v delovno proces na način, kakor je že bilo povedano. Ne osebni zdravnik ne specialisti na področju težav, ki jih ima tožnik, niti ne v okviru ugotavljanja invalidnosti tožnika niso ugotovili, da bi jemanje zdravil za redčenje krvi povzročalo pri tožniku takšne težave, da bi bil dela nezmožen.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedlo zakaj je zavrnilo dokaze, ki sta jih predlagali tožeči stranki (točka 16 obrazložitve izpodbijane sodbe). Pritožbeno sodišče ne more slediti navedbam tožečih strank, da je prišlo v predmetni zadevi do absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ker sodišče ni pojasnilo, zakaj je zavrnilo dokaze o postavitvi izvedenca medicinske stroke in da iz tega razloga izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti in je bila s tem tožečima strankama odvzeta možnost enakega obravnavanja in ni bila dana možnost, da o njunih zahtevnih odloči sodišče. V zvezi s tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil dokazni predlog po postavitvi izvedenca medicinske stroke, ki naj vpogleda v vso zdravstveno dokumentacijo drugo tožeče stranke in izvede osebni pregled naveden v tožbi tožečih strank z dne 28. 10. 2013. Pri tem tožeči stranki takšen dokazni predlog nista substancirali, zakaj naj bi se ta dokaz izvedel, niti ne pove, kaj naj bi bile v izvezi s tem zdravstvene težave drugo tožnika in kateri izvedenec medicinske stroke naj se postavi in katere zdravstvene težave naj se pri tožniku ugotavljajo. To pomeni, da ne zadošča, da stranka le predlaga izvedbo določenih dokazov, temveč mora hkrati navesti tudi okoliščine, ki jih s predlaganimi dokazi dokazuje (povezanost med trditvenim in dokaznim bremenom določeno v 1. odstavku 7. člena ZPP). Tožečima strankama je bila dana možnost predstaviti svoja stališča in predlagati dokaze, pod pogoji, ki ju niso postavljali v slabši položaj kot toženo stranko. Iz že navedenih procesnih določb pa izhaja, da mora stranka, ki želi v sporu doseči ugoden rezultat aktivno sodelovati. Tako se izkaže, da sodišče prve stopnje tožečima strankama ni odvzelo možnost enakega obravnavanja.

Pritožbeno sodišče tudi ne more slediti pritožbeni graji, da sodišče v točki 6 in 8 obrazložitve izpodbijane sodbe navaja razloge, ki jih toženka ni navajala ter povzema dejstva iz upravnega spisa. Dejansko stanje glede tožnikovega zdravstvenega stanja je povzeto ne le zgolj po navedbah tako tožečih kakor tožene stranke, temveč tudi po listinski dokumentaciji, ki sta jo v spis predložili obe stranki postopka. Dokazno oceno posamezne listine pa je naredilo sodišče v okviru 8. člena ZPP.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo tožečih strank kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. V skladu s 1. odstavkom 165. člena v povezavi s 154. členom ZPP je sklenilo, da tožeči stranki, ki v pritožbi nista uspeli nosita stroke pritožbenega postopka sami.