Jedro

Ker obravnavani postopek glede izdanega gradbenega dovoljenja ni pravnomočno končan, v zadevi ni mogoče uporabiti razveljavljenega prvega odstavka 74.b člena ZGO-1 kot podlage za presojo, ali je tožnik lahko stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in s tem upravičena oseba za vložitev pritožbe zoper izdano gradbeno dovoljenje po določbi 1. odstavka 229. člena ZUP.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Ministrstva za okolje in prostor št. 35108-105/2009-16-BM z dne 28. 5. 2010 se odpravi ter se zadeva vrne upravnemu organu druge stopnje v ponoven postopek.

Toženka je dolžna povrniti tožniku stroške upravnega spora v višini 350,00 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrgla tožnikovo pritožbo zoper gradbeno dovoljenje št. 351-449/2008 z dne 14. 1. 2009, ki ga je Upravna enota Škofja Loka izdala investitorju A.A. (v tem upravnem sporu prizadeti stranki) za gradnjo nezahtevnega objekta – ograje na zemljišču parc. št. 14/1 k.o. ... V obrazložitvi navaja, da je po določbi 74. b člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta le investitor. Ta določba zato drugim osebam, ki bi morda izkazovale pravni interes za udeležbo v njem, ne dopušča vstopa v postopek. Ne glede na interes, ki ga tožnik v pritožbi zatrjuje, ni upravičena oseba za vložitev pritožbe.

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je pritožbo vložil zato, ker mu je z že izvedeno ograjo onemogočen dostop do njegove parcele št. 14/4 in funkcionalnega objekta št. 172.S, oboje k.o. ..., po služnostni poti, vzpostavljeni leta 1965. Zato meni, da bi mu ne glede na 74. b člen ZGO-1 morala biti dana možnost udeležbe v postopku na podlagi 43. člena ZUP. Če je po ZGO-1 v tem postopku lahko stranka le investitor, to ne pomeni, da ne more biti stranski udeleženec oseba, ki za to izkaže pravni interes. V nasprotnem primeru taki osebi ne bi šel ta status niti v primeru, če bi gradbeno dovoljenje dovoljevalo gradnjo na njegovi zemlji. V nadaljevanju pojasnjuje, da v breme investitorjeve nepremičnine št. 14/1 k.o. ... služnostna pravica še ni vknjižena v zemljiško knjigo, bila pa je pridobljena na podlagi priposestvovanja. Investitor je vedel, da obstaja preko njegove parcele služnostna pravica hoje in vožnje, saj je v prodajni pogodbi za nakup parcele št. 14/1 k.o. ... z dne 20. 6. 2007 navedeno, da obstaja v breme te nepremičnine služnostna pravica. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijani sklep in gradbeno dovoljenje z dne 14. 1. 2009 in da tožniku prizna status stranskega udeleženca v postopku št. 351-449/2008, toženki pa naloži plačilo stroškov tega postopka.

Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi, dodatnih razlogov za to pa ne navaja.

Prizadeta stranka A.A. je v odgovoru na tožbo navedel, da po ZGO-1 tožnik nima položaja stranke v predmetnem postopku, zato je odločitev toženke pravilna. Razlog, ki ga je tožnik navedel, in sicer, da mu je z izgradnjo ograje zaprl služnostno pot, ne more biti predmet tega spora, saj je ugotavljanje morebitnih služnosti stvar drugih postopkov. V nadaljevanju pojasnjuje, da je tožniku omogočil dostop po drugi poti.

K 1. točki izreka: Tožba je utemeljena.

V zadevi ni sporno, da je toženka investitorju (prizadeti stranki v tem upravnem sporu) dne 14.1.2009 izdala gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta- ograje na zemljišču parc. št. 14/1 k.o. ...

Prav tako ni sporno, da tožnikova parcela št. 14/4 k.o. ... meji na zemljišče nameravanega posega in da v njeno korist obstaja stvarna služnost poti v breme parcele prizadete stranke št. 14/1 k.o. ..., saj tega prizadeta stranka ne zanika.

Sporno pa je, ali je toženka ravnala zakonito, ko je zavrgla tožnikovo pritožbo zoper navedeno gradbeno dovoljenje s sklicevanjem na določbo 1. odstavka 74.b člena ZGO-1, po kateri je stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta samo investitor.

Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I 165/09 z dne 3. 3. 2011 (Uradni list RS, št. 20/11) razveljavilo prvi in drugi odstavek 62. člena ter 74.b člen ZGO-1, ker je presodilo, da je s temi določbami posameznikom, ki imajo v materialnem pravu izkazan pravni interes za varstvo svojih pravnih koristi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, uvedenem na zahtevo investitorja, odvzeta možnost učinkovitega varovanja njihovih pravnih koristi.

Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – ZUstS) v 44. členu določa, da se zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Z drugimi besedami povedano, odločba Ustavnega sodišča učinkuje na vse nepravnomočno končane postopke. Ker obravnavani postopek glede izdanega gradbenega dovoljenja ni pravnomočno končan, saj se je zoper izdano odločbo v skladu z določbo 1. odstavka 229. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in naslednji, v nadaljevanju ZUP) pravočasno pritožil tožnik, sklep o zavrženju njegove pritožbe pa je predmet tega upravnega spora, v zadevi ni mogoče uporabiti prvega odstavka 74.b. člena ZGO-1 kot podlage za presojo, ali je tožnik lahko stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in s tem upravičena oseba za vložitev pritožbe zoper izdano gradbeno dovoljenje po določbi 1. odstavka 229. člena ZUP. Kot je navedlo Ustavno sodišče v 36. točki obrazložitve, bodo morali pristojni upravni organi glede določanja stranskih udeležencev v postopku izdaje gradbenega dovoljenja odločati skladno z ZUP in materialnimi predpisi, ki določajo pravno korist oseb, ki bodo zatrjevale pravni interes za sodelovanje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.

Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani sklep (4. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 in naslednji, v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo upravnemu organu, ki ga je izdal, v ponovni postopek.

V ponovnem postopku upravni organ ne bo smel odločati po določbah ZGO-1, ki jih je Ustavno sodišče razveljavilo, ne glede na to, da je tožnik pritožbo zoper izdano gradbeno dovoljenje vložil še pred razveljavitvijo teh določb. Pri ponovnem odločanju bo upravni organ moral ugotoviti, ali ima tožnik pravni interes za vložitev pritožbe zoper izdano gradbeno dovoljenje, ki mu ga priznava materialno pravo in na podlagi teh ugotovitev ponovno odločiti o njeni dovoljenosti, če bo ugotovil, da je tožnik izkazal pravni interes, pa njegovo pritožbo obravnavati po vsebini.

V ponovljenem postopku bo moral upravni organ upoštevati pravna stališča iz te sodbe (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

K 2. točki izreka : Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07), po katerem je tožnik, ki v sporu uspe, če je bil v postopku zastopan po odvetniku in je bila zadeva rešena na nejavni seji, upravičen do povrnitve stroškov v višini 350,00 EUR.