Jedro

Ker splošni pogoji pogodbe predstavljajo pogodbeno materialno pravo, saj dopolnjujejo posebne pogoje med pogodbenikoma in praviloma zavezujejo tako kot ti (1. odst. 142. čl. ZOR), je treba za razlago posameznih njihovih določil uporabiti določila 99. - 102. čl. ZOR. Splošni pogoji razlage pojma "vožnje brez vozniškega dovoljenja" ne vsebujejo, pojem pa je mogoče interpretirati na različne načine. Vozniško dovoljenje je listina, ki dokazuje, da je njen imetnik pridobil pravico do vožnje vozila ustrezne kategorije in jo mora imeti v času vožnje pri sebi in jo na zahtevo pooblaščene osebe tudi pokazati. Pri razlagi spornih določil pogodbe se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava (2. odst. 99. čl. ZOR). Smisel odškodninskih zahtevkov zavarovalnice proti zavarovancu zaradi kršitve pogodbenih obveznosti (t.i. regres zaradi kršitve zavarovalne pogodbe) je sankcioniranje določenega protipravnega ravnanja zavarovanca, ki za zavarovalnico predstavlja nesorazmeren riziko (nevarnost) - to pa je taka "vožnja brez vozniškega dovoljenja", pri kateri voznik sploh ni pridobil pravice do vožnje motornega vozila, ker niso izpolnjeni vsi pogoji iz 1. odst. 171. čl. ZTVCP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki 19.746,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18.3.1994 dalje do plačila ter tožeči stranki naložilo, da tožencu povrne 6.000,00 SIT pravdnih stroškov. Zoper sodbo se je tožeča stranka pravočasno pritožila zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Toženec ob povzročitvi prometne nezgode in škode ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja, po Splošnih pogojih za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-93 (v nadaljevanju Splošni pogoji) pa voznik izgubi svoje zavarovalne pravice, če upravlja vozilo oseba brez vozniškega dovoljenja, ki je predpisano za kategorijo vozila. Sodišče prve stopnje je prezrlo dejstvo, da vozniško dovoljenje še ni bilo izdano in je bil torej toženec oseba brez vozniškega dovoljenja. Samo dejstvo, da je imel izpit še ne pomeni, da ima pravico do vožnje, saj mora pridobiti tudi ustrezno listino - vozniško dovoljenje. V trenutku, ko je povzročil prometno nezgodo tega dokumenta še ni imel izdanega in lahko ne bi bil izdan tudi, če bi bila tožencu izrečena kakršnakoli prepoved ali če bi moral izpolniti kakšne druge pogoje, kakšne dodatne preglede ipd., pa bi prav tako že opravil vozniški izpit, vozniškega dovoljenja pa še ne bi imel. Tudi policisti so ugotovili, da toženec še nima ustreznega vozniškega dovoljenja in da je povzročil prometno nesrečo brez vozniškega dovoljenja. S tem so bili nedvomno izpolnjeni vsi pogoji iz Splošnih pogojev, kjer je navedeno, da oseba izgubi zavarovalne pravice, če upravlja vozilo brez vozniškega dovoljenja. Ni navedeno, da brez izpita, ali da v primeru, če nima dovoljenja pri sebi, temveč če upravlja vozilo oseba brez vozniškega dovoljenja. V konkretnem primeru je treba upoštevati zgolj Slošne pogoje tožene stranke, ali je imel toženec opravljen vozniški izpit ali ne pa ni pomembno. Sodišče tudi po nepotrebnem ocenjuje, kaj imajo Splošni pogoji v mislih, ko ocenjuje, da nimajo v mislih prvega lažjega prekrška, saj ne govorijo o neposedovanju vozniškega dovoljenja, temveč o upravljanju vozila brez vozniškega dovoljenja. Splošni pogoji tudi ne kažejo na to, da imajo v mislih tiste primere, ko upravlja vozilo oseba, ki še ni izpolnila pogojev za pridobitev vozniškega dovoljenja ali pa je pravico vožnje izgubila. Sodišče skuša zadevo minimizirati in jo primerjati s tistim, ki bi voznišo dovoljenje pozabil doma ali ga ne bi imel pri sebi. Toženec vozniškega dovoljenja sploh še ni imel. Splošni pogoji so nedvoumni in ne dopuščajo kakršnihkoli razlag, ki jih je izvajalo sodišče prve stopnje. Tožeča stranka meni, da je sodišče prve stopnje nepravilno ocenilo zbrane dokaze in nepravilno uporabilo materialno pravo - Splošne pogoje in nepravilno razsodilo. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni in ugodi tožbenemu zahtevku ali pa jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila. Pritožba ni utemeljena. Splošni pogoji v 3. čl. med drugim (2. tč. 1. odst.) določajo: "Zavarovanec izgubi svoje zavarovalne pravice, če upravlja vozilo oseba brez vozniškega dovoljenja, ki je predpisano za to kategorijo vozila, ali mu je izrečen varnostni ali varstveni ukrep, razen če upravlja vozilo vozniški kandidat pri učenju vožnje ob upoštevanju vseh zakonitih predpisov, ki urejajo ta pouk." Pritožba, čeprav uveljavlja tudi pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, izpodbija le pravilnost uporabe materialnega prava (glede na določilo 142. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR, pogodbenega materialnega prava) s strani sodišča prve stopnje, saj spora o relevantnih dejstvih sploh ni. Ta dejstva pa so: - da je toženec dne 1.2.1994 ob 9.20 uri z osebnim vozilom povzročil prometno nezgodo; - da je bilo tožencu istega dne ob 11.08. uri izdano vozniško dovoljenje za upravljanje vozila. Odločilno vprašanje za razsojo v sporu torej je, ali je toženec glede na to, da ob 9.20, uri, ko je povzročil prometno nesrečo, še ni imel vozniškega dovoljenja, izgubil zavarovalne pravice po uvodoma omenjenem določilu Splošnih pogojev, saj mu je bilo vozniško dovoljenje izdano sicer še istega dne, a ob 11.08 uri. Ker splošni pogoji pogodbe predstavljajo pogodbeno materialno pravo, saj dopolnjujejo posebne pogoje med pogodbenikoma in (če so izpolnjeni pogoji, česar pa pravdni stranki v postopku ne zanikata) praviloma zavezujejo tako kot ti (1. odst. 142. čl. ZOR), je treba za razlago posameznih njihovih določil uporabiti določila 99. - 102. čl. ZOR. Nejasnih določil seveda ni treba razlagati, saj se uporabljajo tako, kot se glasijo (1. odst. 99. čl. ZOR). Pa vendarle uvodoma citirano določilo Splošnih pogojev ni tako jasno, kot je tožeča stranka skušala dokazati v postopku in to sedaj trdi tudi v pritožbi. Govori namreč o osebi, ki upravlja vozilo "brez vozniškega dovoljenja, ki je predpisano za to kategorijo vozila, ali mu je izrečen varnostni ali varstveni ukrep..." Splošni pogoji razlage pojma "vožnja brez vozniškega dovoljenja" ne vsebujejo, pojem pa je mogoče interpretirati na različne načine, kar je razvidno nenazadanje iz različne interpretacije tega določila s strani sodišča prve stopnje in s strani same tožeče stranke. Tožeča stranka izhaja iz gramatikalne razlage: toženec je vozilo upravljal brez vozniškega dovoljenja, saj ga v času nesreče še sploh ni imel oziroma sploh še ni bilo izdano. Sodišče prve stopnje izhaja iz namena pogodbenega določila: toženec resda ni imel vozniškega dovoljenja, vendar pa je izpolnil vse pogoje za pridobitev pravice za upravljanje kategorije vozila, s kakršnim je povzročil prometno nezgodo. Po določilu 1. odst. 161. čl. v času škodnega dogodka veljavnega Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZTVCP) sme motorno vozilo v cestnem prometu samostojno voziti samo oseba, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, po 1. odst. 183.čl. ZTVCP pa mora imeti voznik, kadar vozi motorno vozilo, pri sebi ustrezno veljavno vozniško dovoljenje in ga mora pokazati na zahtevo pooblaščene osebe. Pravico do vožnje motornega vozila pa lahko pridobi oseba, ki izpolnjuje pogoje, določene v 1.odst. 171. čl. ZTVCP, torej, da je duševno in telesno zmožna voziti motorno vozilo, da je dopolnila starost 18 let, da je opravila vozniški izpit za vožnjo motornega vozila določene kategorije in da ji z odločbo pristojnega organa ni prepovedano voziti motornega vozila. Iz navedenih zakonskih določb je mogoče zaključiti, da je vozniško dovoljenje listina, ki dokazuje, da je njen imetnik pridobil pravico do vožnje vozila ustrezne kategorije in jo mora imeti v času vožnje pri sebi in jo na zahtevo pooblaščene osebe tudi pokazati. Pojem "vožnja brez vozniškega dovoljenja" je torej glede na navedene določbe mogoče razlagati različno, vsaj kot tako, da voznik nima pri sebi vozniškega dovoljenja (iz kakršnegakoli razloga) ali kot tako, da voznik sploh ni pridobil pravice do vožnje. Pri razlagi spornih določil pogodbe se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava (2. odst. 99. čl. ZOR). Smisel odškodninskih zahtevkov zavarovalnice proti zavarovancu zaradi kršitve pogodbenih obveznosti (t.i. regres zaradi kršitve zavarovalne pogodbe) je, sankcioniranje določenega protipravnega ravnanja zavarovanca, ki za zavarovalnico predstavlja nesorazmeren riziko (nevarnost) - to pa je taka "vožnja brez vozniškega dovoljenja", pri kateri voznik sploh ni pridobil pravice do vožnje motornega vozila, ker niso izpolnjeni vsi pogoji iz 1. odst. 171. čl. ZTVCP. Primeri, ki jih v pritožbi našteva tožeča stranka (če so po opravljenem vozniškem izpitu potrebni še kakšni dodatni pregledi ali mu je izrečena kakršnakoli prepoved), pa so ravno takšni, saj v njih pogoji iz omenjenega zakonskega določila niso izpolnjeni (konkretno 1. in 4. tč.). Tudi nadaljnje interpretacijsko pravilo iz 100. čl. ZOR (če je bila pogodba pripravljena in predlagana od ene pogodbene stranke, je treba nejasna določila razlagati v korist druge stranke) pripelje do enake razlage spornega določila Splošnih pogojev. Sicer pa, kot ugotavlja sodišče prve stopnje, je bilo vozniško dovoljenje izdano na dan nesreče in njegova veljavnost ni omejena glede na uro njegove izdaje. Uveljavljana pritožbena razloga torej nista podana, pritožbeno sodišče pa je ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Neutemeljeno pritožbo tožeče stranke je zato zavrnilo in potrdilo sodbo prve stopnje (368. čl. Zakona o pravdnem postopku/77).