Jedro

Izvršba na nepremičnino, ki predstavlja dom, niti izpraznitev in izročitev take nepremičnine, sama po sebi nista nedopustni, niti sama po sebi ne predstavljata nenadomestljive ali težko nadomestljive škode. Dolžnik mora tako v predlogu za odlog navesti tako trditveno kot tudi dokazno podlago, ki izkazuje, da so pri dolžniku podane okoliščine, ki dolžniku trenutno oziroma v obdobju predlaganega odloga izvršbe, onemogočajo, da bi si uredil nov dom drugje. Takih okoliščin pa dolžnik v svojem predlogu ni navajal. Navedel je le, da z družino ne poseduje drugega stanovanja ali stanovanjske hiše, kjer bi v primeru izpraznitve predmetne nepremičnine lahko živel. Zgolj dejstvo, da se bo moral dolžnik z družino preseliti, pa (še) nima v posesti druge nepremičnine, v kateri bi lahko uredil nov dom, pa ni razlog za odlog izvršbe, saj ne gre za okoliščino, ki bi ga opravičevala. Drugih dejavnikov pa dolžnik ni zatrjeval. Ni zatrjeval ne materialnih, ne socialnih, ne zdravstvenih ali podobnih ovir, ki bi mu trenutno onemogočale, da bi si uredil nov dom drugje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi zavrnilo. Zavrnilo je tudi predlog dolžnika za odlog izvršbe. Sklenilo je še, da je dolžnik dolžan upniku povrniti stroške odgovora na ugovor in odgovora na predlog za odlog izvršbe v znesku 642,90 EUR, v roku 8 dni od vročitve tega sklepa, v primeru zamude s plačilom z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sklep v celoti pritožbo po pooblaščenki izpodbija dolžnik. Predlaga, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru zoper sklep o izvršbi in predlogu za odlog izvršbe ugodi, podrejeno pa zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Zahteva tudi povračilo stroškov pritožbenega postopka. Ponovi, da je bil izvršilni naslov in sicer pravnomočna sodna poravnava z dne 27. 9. 2016 opr. št. IV P 2639/2015, ki dolžniku nalaga izpraznitev nepremičnine na naslovu Ulica 5, in njeno izročitev tedanji tožeči stranki R. P., upnikovemu očetu, sklenjen v neposredni povezavi s predhodno, dne 14. 9. 2016 sklenjeno sodno poravnavo P 2066/2015-1, ki dolžniku nalaga izpolnitev zneska 15.000,00 EUR najkasneje do 15. 1. 2017, kar je tudi datum za izpraznitev in izročitev. Ni sporno, da je dolžnik obveznost plačila 15.000,00 EUR v celoti izpolnil in je ta prenehala, posledično pa tudi obveznost izpraznitve in izročitve nepremičnine ugasnila. Dolžnik je pojasnil, da je z R. P. kot dolgoletnim prijateljem in poslovnim partnerjem dogovoril, da do izselitve ne bo prišlo v primeru celotne in pravočasne izpolnitve obveznosti plačila 15.000,00 EUR. V zvezi s tem je sodišču predlagal izvedbo dokaznega predloga z zaslišanjem priče R. P., ki ga sodišče ni izvedlo in ta dokaz kot nepotreben zavrnilo, posledično pa odločilo, da dolžnik ni v zadostni meri izkazal ugovornih navedb in navedb v predlogu za odlog predmetne izvršbe. Če bi predlagani dokaz izvedlo, bi bila odločitev sodišča drugačna. Ker tega ni storilo je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka. Posledično izpodbija tudi stališče sodišča, da je moral dolžnik računati s tem, da bo moral najkasneje do izteka roka iz sodne poravnave izprazniti in izročiti nepremičnino. Nasprotuje tudi ugotovitvi sodišča, da se ni opredelil do upnikove navedbe, da ima dolžnik nepremičnino v M., saj je tem trditvam upnika v vlogi z dne 12. 3. 2020 nasprotoval s trditvami, da so trditve upnika o nepremičnini v M. pavšalne in da vztraja, da nepremičnin nima.

3. Upnik na pritožbo dolžnika ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Zoper sklep, s katerim sodišče dovoli izvršbo, ima dolžnik pravico do ugovora, ki mora biti obrazložen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). V njem mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, primeroma iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, zlasti tistih, ki so primeroma našteti v 1. do 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen.

7. Upnik je izvršbo predlagal na podlagi pravnomočne sodne poravnave IV P 2639/2015 z dne 27. 9. 2016, po katere 1. točki je dolžnik dolžan najkasneje do 15. 1. 2017 izprazniti nepremičnino na naslovu Ulica 5 in jo prosto stvari in oseb izročiti pravnemu predniku upnika, R. P., sedaj pa upniku. Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi terjatvi upnika nasprotoval s trditvami o obstoju dogovora z R. P., da izselitve ne bo, če v celoti in pravočasno izpolni obveznost zaradi plačila 15.000,00 EUR, dogovorjeno s sodno poravnavo P 2066/2015-1 dne 14. 9. 2015, ki dolžniku nalaga izpolnitev v znesku 15.000,00 EUR najkasneje do 15. 1. 2017. V ugovoru je trdil in dokazoval, da je 15.000,00 EUR pravočasno plačal, za kar je priložil tudi potrdilo R. P. z dne 20. 12. 2016, kar med strankama ni sporno.

8. V zvezi s tem ugovorom dolžnika je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da iz izvršilnega naslova in sodne poravnave P 2066/2015-1 tak dogovor ne izhaja. Namreč, kot izhaja iz III. točke sodne poravnave P 2066/2015-1 z dne 14. 9. 2016 so s sklenitvijo te sodne poravnave med strankama rešena (le) vsa razmerja iz naslova plačila uporabnine, ki se nanaša na predmetno pravdo, s sklenitvijo sodne poravnave IV P 2639/2015 z dne 27. 9. 2016, ki je bila sklenjena v sporu zaradi izpraznitve stanovanja in sklenitve najemne pogodbe, pa so med strankama urejena vsa pravna razmerja, ki izhajajo iz pravde, ki se je vodila pod to opravilno številko in II P 1038/2016, kot to izhaja iz 3. točke te sodne poravnave. Zaključek sodišča prve stopnje, da zatrjevani dogovor dolžnika iz navedenih sodnih poravnav ne izhaja, je ob navedenem pravilen. Zaslišanja R. P. v zvezi z zatrjevanim dogovorom pa dolžnik v nasprotju s pritožbenimi trditvami v ugovoru ni predlagal. S tem, ko sodišče zaslišanja z njim ni izvedlo, zato ni zagrešilo nobene postopkovne kršitve, kar dolžnik s pritožbo uveljavlja in ta pritožbeni razlog ni utemeljen. Drugih pa dolžnik v zvezi z izpodbijano odločitvijo o ugovoru ni podal. 9. Posledično dolžnik tudi ne more uspeti s trditvami, da je sodišče v zmoti, ko pravi, da je moral z izselitvijo in izpraznitvijo nepremičnine računati že od 15. 1. 2017 dalje, saj drugačnega dogovora ni uspel dokazati. Dejstvo, ali dolžnik ima v lasti drugo nepremičnino (v M.), v kateri bi lahko živel, pa samo po sebi ni odločilno za pravilnost odločitve o dolžnikovem predlogu za odlog izvršbe. Tega je dolžnik predlagal na podlagi prvega odstavka 71. člena ZIZ v zvezi s 6. točko prvega odstavka 71. člena ZIZ, po kateri sodišče lahko nad dolžnikov predlog popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku, če je dolžnik zoper sklep o izvršbi vložil ugovor. Dolžnik je trdil, da bi mu s takojšnjo izvršbo nastala nenadomestljiva škoda v obliki izgube stanovanja, ki predstavlja dom, ker ne poseduje nobene druge nepremičnine, v kateri bi lahko živel. 10. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, izvršba na nepremičnino, ki predstavlja dom, niti izpraznitev in izročitev take nepremičnine, sama po sebi nista nedopustni, niti sama po sebi ne predstavljata nenadomestljive ali težko nadomestljive škode. Dolžnik mora tako v predlogu za odlog navesti tako trditveno kot tudi dokazno podlago, ki izkazuje, da so pri dolžniku podane okoliščine, ki dolžniku trenutno oziroma v obdobju predlaganega odloga izvršbe, onemogočajo, da bi si uredil nov dom drugje. Takih okoliščin pa dolžnik v svojem predlogu ni navajal. Navedel je le, da z družino ne poseduje drugega stanovanja ali stanovanjske hiše, kjer bi v primeru izpraznitve predmetne nepremičnine lahko živel. Zgolj dejstvo, da se bo moral dolžnik z družino preseliti, pa (še) nima v posesti druge nepremičnine, v kateri bi lahko uredil nov dom, pa ni razlog za odlog izvršbe, saj ne gre za okoliščino, ki bi ga opravičevala. Drugih dejavnikov pa dolžnik ni zatrjeval. Ni zatrjeval ne materialnih, ne socialnih, ne zdravstvenih ali podobnih ovir, ki bi mu trenutno onemogočale, da bi si uredil nov dom drugje. Po pojasnjenem je tudi odločitev sodišča prve stopnje o predlaganem odlogu izvršbe pravilna. Odložitev uveljavitve zahtevka, ki izhaja iz pravnomočne sodne odločbe, je mogoče dovoliti le izjemoma, saj pomeni neizvršena sodna odločba protipravno dejansko stanje v primerjavi s stanjem, ki je določeno z avtoriteto sodne oblasti.1

11. Glede stroškovne odločitve dolžnik pritožbenih razlogov ne podaja, zato je višje sodišče opravilo uradni preizkus pravilne uporabe materialnega prava, ki ni pokazal kršitev.

12. Pritožba tako ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi z določbo 15. člena ZIZ po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom in šestim odstavkom 38. člena ZIZ).

1 Tako H. Jenull v: A. Galič, M. Jan, H. Jenull, Zakon o izvršbi in zavarovanju (vključno z novelo ZIZ-A) s komentarjem novele in uvodnimi pojasnili, GV Založba, Ljubljana 2002, str. 241.