Jedro

Sodišče je zmotno štelo, da sta tožnika le delno uspela v sporu, ker naj ne bi imela mirne posesti na betonski ograji. Posestno varstvo uživa tudi posest, ki ni mirna oziroma je celo viciozna, če niso izpolnjeni pogoji za samopomoč. Tožnika sta v celoti uspela z dajatvenim zahtevkom, kar je odločilno za ugotovitev, da sta v sporu uspela v celoti.

Izrek

Pritožba tožene stranke se zavrže. Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se 4. točka sklepa sodišča prve stopnje spremeni tako, da je toženec dolžan povrniti tožeči stranki pravdne stroške v znesku 1.359,48 EUR (namesto zneska 866,80 EUR).

Toženec je dolžan povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 163,14 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je toženec motil tožnika v njuni posesti parc. št. 528/3 k.o. Č s tem, ko je v času od 20.3. do 22.3.2009 razbil del betonske škarpe v dolžini 2 m, širini 10 cm ter višini 70 cm, stoječe na južnem delu mejne linije med parc. št. 528/3 in parc. št. 531/86, obe k.o. Č. Kar je tožeča stranka zahtevala več z ugotovitvenim zahtevkom je sodišče zavrnilo. Tožencu je sodišče naložilo, da vzpostavi prejšnje stanje ter mu v bodoče prepovedalo na takšen ali podoben način posegati v posest tožnikov. Sodišče je naložilo tožencu tudi plačilo stroškov postopka tožeče stranke v znesku 866,80 EUR.

Zoper sklep se pritožujeta obe pravdni stranki. Tožeča stranka izpodbija odločitev o stroških postopka (4. točka izreka sklepa). Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni odločitev o stroških tako, da prisodi tožeči stranki celotne stroške postopka, podrejeno pa, da razveljavi odločitev sodišča v stroškovnem delu in mu vrne zadevo v nov postopek. V pritožbi navaja, da je šlo za mirno posest tožeče stranke, vendar se pritožuje le zoper odločitev o stroških postopka. Stroški so odmerjeni prenizko. Sodišče bi moralo upoštevati vse postavke, ki jih je priglasila tožeča stranka v svojih stroškovnikih. Sodišče je napačno upoštevalo tarifne številke 3100, 3102 in 1200. Ni razvidno, ali je sodišče upoštevalo sodno takso, ki jo je plačala tožeča stranka. Toženec ni priglasil stroškov ter mu sodišče ne bi smelo priznati niti plačila takse v tem postopku. V postopku je tožeča stranka uspela v celoti, saj je dajatveni zahtevek tisti, ki je pomemben in v ekonomskem interesu tožeče stranke. Razlikovanje glede temelja same narave posesti ne more zmanjšati stroškov tožeče stranke, zlasti ne v višini 1/3, kot neobrazloženo ugotavlja sodišče prve stopnje. Sodišče bi moralo priznati tožeči stranki celotne stroške.

Toženec izpodbija sklep v ugodilnem delu. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sklep tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne ter tožeči stranki naloži plačilo stroškov tožene stranke, podrejeno pa, da sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Glede na naravo odločitve o toženčevi pritožbi pritožbeno sodišče ne povzema drugih pritožbenih navedb tožene stranke.

Tožeča stranka je v odgovoru na toženčevo pritožbo predlagala njeno zavrnitev.

Pritožba tožeče stranke je utemeljena, pritožba tožene stranke pa je prepozna.

Toženec je prejel izpodbijani sklep 28.10.2010. Zadnji dan 8-dnevnega pritožbenega roka se je iztekel 5.11.2010. Toženec je vložil pritožbo 8.11.2010, torej po preteku pritožbenega roka. Pritožbeno sodišče je zato zavrglo toženčevo pritožbo kot prepozno (1. odst. 346. člena ZPP).

Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da sta tožnika le delno uspela v sporu, ker naj ne bi imela mirne posesti na betonski ograji. Posestno varstvo uživa tudi posest, ki ni mirna oziroma je celo viciozna, če niso izpolnjeni pogoji za samopomoč (2. odst. 33. člena SPZ). Tožnika sta v celoti uspela z dajatvenim zahtevkom, kar je odločilno za ugotovitev, da sta v sporu uspela v celoti. Zato jima je toženec dolžan povrniti celotne stroške postopka (1. odst. 154. člena ZPP).

Tožnikoma gredo stroški zastopanja po odvetniku in sicer nagrada za postopek na prvi stopnji (tar. št. 3100 ZOdvT), nagrada za štiri naroke (tar. št. 3102), povišanje nagrade za zastopanje več oseb (tar. št. 1200), nagrada za postopek s prvo pritožbo (tar. št. 3210) in dejanski izdatki v mejah zahtevanega zneska 8,45 EUR. Tožnika sta upravičena tudi do povračila 20 % DDV in do sodnih taks za postopek pred sodiščem prve stopnje in za prvi postopek pred pritožbenim sodiščem. Skupaj znašajo stroški postopka do končane glavne obravnave 1.359,48 EUR. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi tožeče stranke in spremenilo odločitev o stroških postopka na prvi stopnji tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP).

Toženec je dolžan povrniti tožeči stranki tudi stroške pritožbenega postopka (1. odst. 154. člena in 2. odst. 165. člena ZPP). Te stroške predstavljajo taksa za drugi postopek pred pritožbenim sodiščem (tar. št. 3220), dejanski izdatki v mejah zahtevanega zneska 8,45 EUR, povračilo 20 % DDV in taksa za drugi postopek pred pritožbenim sodiščem. Tožnikoma ne gredo stroški odgovora na toženčevo pritožbo, ker ti stroški niso bili potrebni (1. odst. 155. člena ZPP). Skupaj znašajo stroški pritožbenega postopka 163,14 EUR. V primeru zamude je toženec dolžan plačati tožeči stranki tudi zakonske zamudne obresti (1. odst. 299. člena OZ).

Vsi stroški postopka so odmerjeni v skladu z ZOdvT in ZST-1, po višini pa so razvidni iz posameznih priznanih postavk stroškovnikov tožeče stranke v spisu (list. št. 40, 50, 74 in 82).