Jedro

Pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti se Vrhovno sodišče omeji na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje in jih tudi ustrezno obrazloži vložnik.

Izrek

Zahteva zagovornika obsojenega J.Š. za varstvo zakonitosti se zavrne. Obsojenec se oprosti plačila povprečnine.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Mariboru je s sodbo z dne 20.6.2007 obsojenega J.Š. spoznalo za krivega kaznivega dejanja poslovne goljufije po drugem v zvezi s prvim odstavkom 234.a člena KZ ter mu izreklo kazen eno leto zapora. Po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ga je oprostilo povrnitve vseh stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena istega zakona. Odločilo je tudi, da je dolžan oškodovani družbi I.d.o.o. plačati znesek 34.586,75 EUR. Višje sodišče v Mariboru je s sodbo z dne 19.3.2008 zavrnilo zagovornikovo pritožbo, obsojenca pa oprostilo povrnitve stroškov pritožbenega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

Zagovornik je zoper navedeno pravnomočno sodbo pravočasno vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, pri čemer se sklicuje na določbe 420. člena v zvezi z določbami 371. člena ZKP. Vrhovnemu sodišču RS predlaga, da zaradi kršitev določb 3. in 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP in drugega odstavka istega člena razveljavi sodbo sodišča druge stopnje in zadevo vrne „prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje“.

Vrhovni državni tožilec H.J. v odgovoru, podanem po drugem odstavku 423. člena ZKP, meni, da uveljavljane kršitve niso podane. Kršitev iz 3. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ni podana, ker je glavna obravnava bila opravljena z navzočnostjo obsojenčevega zagovornika. V čem naj bi bila kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP v zahtevi ni pojasnjeno. V zvezi z relativnimi bistvenimi kršitvami določb kazenskega postopka ni obrazloženo, kako naj bi vplivale na zakonitost sodne odločbe. Iz spisa je razvidno, da je obsojenec na podlagi odločbe organa za brezplačno pravno pomoč pri Okrožnem sodišču v Murski Soboti imel pravico do izvajanja brezplačne pravne pomoči v preiskovalnem postopku. Prošnja za njegovo nadaljnje zastopanje na isti pravni podlagi je bila zavržena s sklepom navedenega sodišča z dne 19.6.2007. V spisu je pooblastilo obsojenca odvetniku J.K. z dne 8.3.2007 in zato ni nobenega dvoma, da je v tej zadevi bilo opravljeno zastopanje po pooblastilu. Ker je bil s pravnomočno sodbo obsojenec spoznan za krivega kaznivega dejanja in obsojen na eno leto zapora, mora stroške svojega zagovornika plačati sam. V navedenem z izpodbijano odločbo zakon ni bil kršen.

Odgovor vrhovnega državnega tožilca je Vrhovno sodišče vročilo zagovorniku in obsojencu. V izjavi zagovornik meni, da je sodišče v pravnomočni sodbi kršilo določbe ZKP o obstoju pooblastilnega razmerja med obsojencem in zagovornikom. Svoje stališče tudi obrazloži in ocenjuje, da je odgovor vrhovnega državnega tožilca neutemeljen.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Zagovornik uveljavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 3. in 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ter kršitve iz drugega odstavka 371. člena ZKP. Sodišče druge stopnje je bistveno kršilo določbe kazenskega postopka, ker ni po uradni dolžnosti ugotovilo, da odvetnik zagovarja obsojenca brez ustreznega pooblastila za zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje. Zato je bila obsojencu kršena ustavna pravica do obrambe, saj je zagovornik skupaj z obtožnico prejel tudi vabilo na glavno obravnavo. O stroških po odločbi brezplačne pravne pomoči (BPP) pa v tistem času še ni bilo odločeno. V nadaljevanju vložnik zahteve povezuje postopkovne kršitve s postavitvijo zagovornika obsojencu na podlagi odločbe BPP ter z navedbo, da mora sodišče po uradni dolžnosti paziti na pooblastilno razmerje oziroma drugo odločbeno razmerje do zagovornika. S tem pa izpodbija odločbo o stroških kazenskega postopka.

Po podatkih kazenskega spisa je Okrožno sodišče v Murski Soboti z odločbo z dne 5.1.2007 ugodilo obsojenčevi prošnji in mu odobrilo redno brezplačno pravno pomoč za zastopanje v postopku pred sodiščem prve stopnje v kazensko preiskovalni zadevi Okrožnega sodišča v Mariboru. Za izvajanje BPP je sodišče obsojencu dodelilo odvetnika J.K. iz M.S. Z dopisom z dne 8.3.2007 (list. št. 48) je zagovornik zaprosil preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Mariboru za sporočilo, kdaj bo preiskovalni postopek končan, ker mora po odločbi o BPP vložiti stroškovnik po končanem preiskovalnem postopku. Tega dne je obsojenec tudi podpisal pooblastilo zagovorniku. Preiskovalni sodnik je zagovorniku z dopisom z dne 12.3.2007 sporočil, da je kazensko preiskovalni spis 12.3.2007 po končani preiskavi poslal Okrožnemu državnemu tožilstvu v Mariboru v pristojno odločanje. Slednje je zoper obsojenca vložilo obtožnico pri Okrožnem sodišču v Mariboru dne 8.5.2007. Obtožnico je vročilo obsojencu in zagovorniku 17.5.2007. S sklepom z dne 19.6.2007 je predsednik okrožnega sodišča v M.S. zavrgel obsojenčevo prošnjo, da se mu odobri brezplačna pravna pomoč za zastopanje kot obdolženca v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Mariboru. Iz obrazložitve sklepa je razvidno, da je prošnjo predsednik navedenega sodišča zavrgel, ker je ocenil, da je obsojenec dejansko prosil za postavitev zagovornika po uradni dolžnosti in ga tudi poučil, da lahko zahtevo za postavitev zagovornika po uradni dolžnosti vloži v kazenskem postopku, ki teče zoper njega. Sodišče prve stopnje je dne 20.6.2007 opravilo glavno obravnavo, ki ji je prisostvoval tudi zagovornik, za katerega je sodišče ugotovilo, da zagovarja obsojenca po pooblastilu.

V pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje je zagovornik med ostalim predlagal „dopolnitev sodbe v smeri povračila stroškov kazenskega postopka iz 7. točke drugega odstavka 92. člena ZKP“, saj je zagovornik obsojenca zagovarjal po odločbi BPP, ki se je nadaljevala tudi z zagovorom pred senatom prvostopenjskega sodišča. Sodišče druge stopnje je zagovornikovo pritožbo zavrnilo tudi v tem delu, pri čemer je izhajalo iz že navedenega dejanskega stanja. Zaključilo je, da zagovornik zastopa obsojenca na podlagi pooblastila in da mora zato njegove stroške plačati obsojenec.

Bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 3. točke prvega odstavka 371. člena ZKP je med drugim podana, če je glavna obravnava opravljena brez oseb, katerih navzočnost je na glavni obravnavi po zakonu obvezna. Po določbi tretjega odstavka 70. člena ZKP mora imeti obdolženec zagovornika ob vročitvi obtožnice, če gre za kaznivo dejanje, za katerega je v zakonu predpisana kazen osmih let zapora ali hujša kazen. Takšna kazen je predpisana tudi za kaznivo dejanje, ki se očita obsojencu, vendar pa navedena postopkovna kršitev ni podana, ker je ob vložitvi obtožnice obsojenec imel zagovornika, ki je bil navzoč tudi na glavni obravnavi.

Vložnik zahteve ni obrazložil, s čim naj bi sodišče bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Po določbi prvega odstavka 424. člena ZKP se Vrhovno sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi. Pri tem ni dovolj, da navede kršitev, temveč jo mora tudi ustrezno obrazložiti. Ker vložnik zahteve te kršitve ni obrazložil, je Vrhovno sodišče ni moglo preizkusiti.

Obrazložene tudi niso relativne bistvene kršitve določb kazenskega postopka, ker ni pojasnjeno, kako naj bi vplivale na zakonitost pravnomočne sodbe. Sicer pa glede na dejansko stanje, ki izhaja iz prikazanih podatkov kazenskega spisa in ki se nanaša na obseg brezplačne pravne pomoči (le za preiskovalni postopek), na zavrženje obsojenčeve prošnje za nadaljnjo pravno pomoč te vrste in na čas zagovorniku danega pooblastila, ni mogoče sklepati, da je sodišče v zvezi z odločbo o stroških kazenskega postopka v delu, ki ga napada zahteva, kršilo zakon. Tudi ne iz razlogov, na katere se v zvezi z naravo odločbe o BPP sklicuje zahteva.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je ugotovilo, da niso podane kršitve zakona, na katere se sklicuje vložnik zahteve. Zato je zahtevo zagovornika obsojenega J.Š. za varstvo zakonitosti zavrnilo (425. člen ZKP).

Iz istih razlogov kakor sodišči prve in druge stopnje, je tudi Vrhovno sodišče obsojenca oprostilo plačila povprečnine, nastale s tem izrednim pravnim sredstvom (98.a člen v zvezi s četrtim odstavkom 95. člena ZKP).