Jedro

Razlogov za delegacijo pristojnosti ni, ker sodišče prve stopnje v svoji vlogi ne navaja razlogov smotrnosti in prav tako ne drugih tehtnih razlogov, zaradi katerih naj bi v zadevi postopalo drugo sodišče. Navaja le osebno poznanstvo tožene stranke s sodniki Okrajnega sodišča v Velenju, kar kaže na to, da bo morda, če bodo izločeni prav vsi sodniki pristojnega sodišča, zaradi izločitve potrebna nujna delegacija po 66. členu ZPP, toda šele potem, ko bo odločeno o izločitvi vseh sodnikov Okrajnega sodišča v Velenju po postopku, ki je naveden v 72. členu ZPP.

Izrek

Predlogu za določitev krajevne pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča se ne ugodi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na podlagi drugega odstavka 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Uradni list RS, št. 51/98 - 75/02) razveljavilo sklep o izvršbi opr. št. I 99/01056 z dne 29.04.1999 v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba, in odločilo, da se bo postopek nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred Okrajnim sodiščem v Velenju. Okrajni sodnik, kateremu je bila dodeljena zadeva, je dne 08.05.2002 predlagal svojo izločitev po določbi 6. točke 70. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99), ker toženo stranko osebno pozna. Po njegovem mnenju je podan izločitveni razlog tudi pri obeh sodnicah pravdnega oddelka, zato je predsednici Okrajnega sodišča v Velenju predlagal, naj zadevo odstopi v postopanje drugemu sodišču v skladu s 66. členom ZPP. Višje sodišče v Celju je spis pod opr. št. P 123/2002 vrnilo sodišču prve stopnje z utemeljitvijo, da lahko višje sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče le v primeru, če so izločeni vsi sodniki okrajnega sodišča, toda v konkretnem primeru do izločitve sodnikov še ni prišlo. Nato je sodišče prve stopnje Vrhovnemu sodišču RS predlagalo določitev drugega stvarno pristojnega sodišča po 67. členu ZPP in opozorilo, da je tožena stranka osebni znanec vseh sodnikov Okrajnega sodišče v Velenju, tako da nihče predmetne zadeve ne more obravnavati.

Predlog ni utemeljen.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije samo izjemoma določa krajevno pristojnost sodišč. V 68. členu ZPP je zakonodajalec omogočil ordinacijo, s katero najvišje sodišče v državi določi, katero stvarno sodišče naj postopa v zadevi, za katero je pristojno sodišče, toda zaradi vrzeli v zakonitem pristojnostnem redu ni mogoče ugotoviti, katero sodišče je pristojno. V 67. člena ZPP pa je zakonodajalec omogočil delegacijo s tem, da je pooblastil Vrhovno sodišče, da na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. To določilo je izjema od predpisanih pravil o pristojnosti in je tudi predvideno za izjemne primere, ko se laže izpelje postopek pri drugem stvarno pristojnem sodišču, morda zaradi tega, ker se tam nahaja vse procesno gradivo, ali pa to narekujejo posebni oziri na javni red in mir.

V konkretni zadevi ni razlogov za ordinacijo, ker je po splošnih določilih o krajevni pristojnosti za postopanje v zadevi pristojno Okrajno sodišče v Velenju, ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko, ker ima stalno prebivališče na območju tega sodišča (46. in 47. člen ZPP) in je že izdalo sklep o izvršbi. Tudi razlogov za delegacijo pristojnosti ni, ker sodišče prve stopnje v svoji vlogi ne navaja razlogov smotrnosti in prav tako ne drugih tehtnih razlogov, zaradi katerih naj bi v zadevi postopalo drugo sodišče. Navaja le osebno poznanstvo tožene stranke s sodniki Okrajnega sodišča v Velenju, kar kaže na to, da bo morda, če bodo izločeni prav vsi sodniki pristojnega sodišča, zaradi izločitve potrebna nujna delegacija po 66. členu ZPP, toda šele potem, ko bo odločeno o izločitvi vseh sodnikov Okrajnega sodišča v Velenju po postopku, ki je naveden v 72. členu ZPP.