Jedro

Bistveno je, da članica Klirinško depotne družbe prejme nalog za preknjižbo vrednostnih papirjev, ki je ustrezno izpolnjen in s strani dotedanjega imetnika vrednostnih papirjev lastnoročno podpisan. Kdo ta nalog izroči članici KDD je irelevantno in je to lahko tudi novi pridobitelj vrednostnih papirjev. Pooblastilo dosedanjega imetnika vrednostnih papirjev za izročitev naloga za preknjižbo vrednostnih papirjev KDD, da preknjižbo izvršbi, v smislu četrtega odstavka 15. člena Uredbe pa je že izročitev izpolnjenega in podpisanega naloga članici KDD.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka je dolžna prvo toženi stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 561,82 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas zamude.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo pod I. točko izreka drugo toženi stranki naložilo v vrnitev tožeči stranki 33 delnic H. družbe H. d.d. z nalogom pri KDD Centralno Klirinški depotni družbi d.d., da izvrši preknjižbo delnic na tožečo stranko, in drugo toženi stranki naložilo v povrnitev tožeči stranki pravdne stroške v znesku 778,87 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pod II. točko izreka je kot neutemeljenega zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da je zgoraj navedenih 33 delnic H. dolžna tožeči stranki vrniti prvo tožena stranka. Pod III. točko izreka je kot neutemeljenega zavrnilo tožbeni zahtevek, da sta, v kolikor preknjižba z vrnitvijo delnic na ime tožeče stranke ni več mogoča, toženi stranki nerazdelno dolžni plačati tožnici vrednost 33 zgoraj citiranih delnic H., skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas zamude. Pod IV. točko izreka je kot neutemeljen zavrnjen tožbeni zahtevek, da sta toženi stranki solidarno dolžni plačati tožnici zahtevane dividende od zgoraj citiranih delnic z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamezne dividende dalje do plačila. Pod V. točko izreka je tožeči stranki naložena povrnitev stroškov postopka prvo toženi stranki v višini 2.271,70 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper zavrnilni in stroškovni del sodbe se je v roku pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov, ki predlaga, da pritožbeno sodišče v zavrnilnem delu sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi in toženima strankama naloži povrnitev pravdnih stroškov, podrejeno, da jo v napadenem delu razveljavi in v tem obsegu zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče prve stopnje napačno tolmačilo in uporabilo določbo prvega odstavka 15. člena Uredbe o nematerializiranih vrednostnih papirjih (v nadaljevanju Uredba), ki sicer določa, da Klirinško depotna družba opravi preknjižbo na podlagi naloga dosedanjega imetnika nematerializiranega vrednostnega papirja, in sicer kadar se s serijskimi vrednostnimi papirji ne trguje na organiziranem trgu, mora dosedanji imetnik nematerializiranega papirja pooblastiti pooblaščenega udeleženca trga vrednostnih papirjev, ki je član Klirinško depotne družbe, da prej citirani nalog pošlje Klirinško depotni družbi. Kasneje je stopil v veljavo Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (v nadaljevanju ZNVP), ki je povzel prej citirano določbo Uredbe v 22. členu. Očitno je drugi toženec prinesel pogodbo o cesiji terjatev na izročitev delnic prvi toženki že izpolnjene in podpisane, kar je povsem v nasprotju z določili sedaj veljavnega ZNVP in v spornem času veljavne Uredbe. Ni bilo ugotovljeno, da bi tožeča stranka pravno veljavno kogarkoli pooblastila, podpisala ali bila pri prvo toženi stranki izdala kot imetnica nematerializiranih vrednostnih papirjev nalog za preknjižbo le-teh, posledično čemur je sodišče prve stopnje nepravilno ugotovilo, da prvo toženi stranki ni mogoče očitati neskrbnosti. Potrebno je upoštevati materialnopravni predpis, ki je bil v spornem času Uredba in ki izrecno govori o tem, kdo da nalog in nalog da imetnik nematerializiranih vrednostnih papirjev in ne kdo tretji, kar pomeni, da bi morala biti tožeča stranka tista, ki bi dala nalog za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev na drugo osebo, vse formularje pa bi izpolnil uslužbenec prvo tožene stranke. Prvo tožena stranka je torej več kot zanemarila svojo dolžnost, pri tem poslu pa je zaslužila po lastni izjavi med 2.000,00 in 2.500,00 EUR, čeprav sama ni izpolnila niti formularjev, potrebnih za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev. Neskrbno ravnanje je še toliko bolj utemeljeno ob dejstvu, da je vrednostne papirje prodajal tudi mož tožeče stranke, kar bi znalo kazati na dogovor celo z razvezanim možem tožeče stranke, posledično pa tudi za neskrbnost tožene stranke. Ker je naklep za škodno ravnanje prve toženke nedokazljiv, tožeča stranka uveljavlja svoj zahtevek zoper prvo toženo stranko zaradi njenega neskrbnega in nestrokovnega ravnanja kot posledica nastanka škode tožeči stranki. Tudi KDD je v svojem dopisu izrecno opozorila na napačno ravnanje prve toženke, pri čemer se je sklicevala na ZNVP, kar pa je pred tem identično urejala Uredba. Pritožnica tudi meni, da je sodišče nepravilno odmerilo pravdne stroške, ki jih je tožeča stranka dolžna povrniti prvo toženi, saj je povsem nekritično priznalo stroške za vse vloge, ki niso bile v postopku niti potrebne.

3. Prva tožena stranka v odgovoru na pritožbo zavrača pritožbene navedbe, navaja, da je za obravnavano zadevo uporabiti Uredbo, ki je veljala od leta 1995 in torej v času obravnavanega razmerja, saj je ZNVP pričel veljati šele leta 1999. Nikjer ni določeno, da bi moral imetnik vrednostnih papirjev sam osebno odložiti nalog za preknjižbo vrednostnih papirjev in to zato zanj lahko stori tudi nekdo drug. Tak nalog z njenim podpisom je prvo toženki predložil drugi toženec. Prav tako ni potrebno posebno pooblastilo za izročitev naloga za preknjižbo vrednostnih papirjev pri KDD, ker takšno pooblastilo predstavlja že izročitev naloga Klirinško depotni družbi. Prvo toženka je torej ravnala v obravnavanem primeru dovolj skrbno, saj ni bilo razloga za sum ponarejenega podpisa na listinah, ki jih je njej predložil drugi toženec. Na teh listinah so namreč bili tudi drugi osebni podatki tožnice, vključno z njeno EMŠO. Predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je kot materialnopravno podlago za odločanje v tej pravdi pravilno uporabilo Uredbo in ne ZNVP. Da je bilo pravilno uporabiti Uredbo in ne ZNVP, izhaja tudi iz pritožbe sama, saj se ta na ZNVP sklicuje le toliko, ko pojasnjuje, da je določbo 15. člena Uredbe pozneje bistveno enako povzel 22. člen ZNVP. Torej so razpravljanja prve toženke v odgovoru na pritožbo glede zmotnosti sklicevanja je pritožba na ZNVP neutemeljena in brezpredmetna.

6. Celotna pritožba dejansko prvo toženi stranki očita premalo skrbno ravnanje kot članice Klirinško depotne družbe v postopku preknjižbe v tej pravdi obravnavanih 33 delnic od tožnice na drugega toženca, posledično čemur je prvo toženka odškodninsko odgovorna tožnici za škodo, ki jo je s to preknjižbo delnic ta utrpela. Ta neskrbnost naj bi bila storjena s tem, ko je prva toženka postopek preknjižbe vrednostnih papirjev speljala v nasprotju s 15. členom Uredbe, ker je s strani drugega toženca sprejela izpolnjen nalog za preknjižbo vrednostnih papirjev iz poslov, ki niso sklenjeni na organiziranem trgu, z dne 15. 4. 1998 (priloga B3), čeprav bi ta nalog morala osebno pred njo podpisati in ga izročiti tožnica kot tedanja imetnica vrednostnih papirjev osebno sama, pri čemer bi ji morala izročiti tudi posebno pooblastilo, da prej citirani nalog predloži KDD, da ta izvede preknjižbo vrednostnih papirjev. Da tožnica ne bi sodelovala pri prenosu njenih vrednostnih papirjev na drugega toženca, pa bi prva toženka ob potrebni skrbnosti lahko sklepala tudi iz dejstva, da je pred tem svoje vrednostne papirje prodal tudi sedaj razvezani mož tožnice. Na nepravilno ravnanje prve toženke, naj bi v dopisu tožnici opozorila tudi KDD.

7. Razlagi določbe 15. člena Uredbe glede osebne navzočnosti tožnice kot tedanje imetnice vrednostnih papirjev pri njihovem prenosu na novega imetnika in izdaji še posebnega izrecnega pooblastila za posredovanje naloga iz priloge B3 KDD, kot jo podaja pritožba, ne gre slediti, ker za takšno razlago ni podlage v materialnopravnih določbah, niti v kateremkoli načinu razlage 15. člena Uredbe. Bistveno je, da članica Klirinško depotne družbe, v obravnavanem primeru je to prva toženka, prejme nalog za preknjižbo vrednostnih papirjev, kot je ta v prilogi B3, ki je ustrezno izpolnjen in s strani dotedanjega imetnika vrednostnih papirjev lastnoročno podpisan. Kdo ta nalog izroči članici KDD je irelevantno in je to lahko tudi novi pridobitelj vrednostnih papirjev, kot je to bilo v tu obravnavanem primeru. Pooblastilo dosedanjega imetnika vrednostnih papirjev za izročitev naloga za preknjižbo vrednostnih papirjev KDD, da preknjižbo izvršbi, v smislu četrtega odstavka 15. člena Uredbe pa je že izročitev izpolnjenega in podpisanega naloga članici KDD. Drugačna razlaga bi bila nesmiselna, saj se naloga za preknjižbo članici KDD ne more izročiti z drugim namenom kot s tem, da ga ta posreduje naprej KDD v preknjižbo. Zato je logično, da izročitev naloga predstavlja obenem že tudi pooblastilo za posredovanje tega naloga KDD.

8. Nevzdržni so tudi preostali očitki pritožbe, zakaj naj bi prva toženka v obravnavanem poslu ravnala neskrbno. Če je pred tem prodajal svoje vrednostne papirje tudi mož tožnice, to ne more nakazovati, da jih ne bi prodala tudi žena. Še več. Vrednostni papirji se običajno prodajajo, če njihov imetnik potrebuje denar ali se odloči za drugačno naložbo. Če denar potrebuje eden od zakoncev ali če se ta odloči za drugačno naložbo, je prej pričakovati denarno potrebo ali odločitev za novo naložbo tudi drugega zakonca. Nadalje je normalno, da Borzno posredniška družba kot je toženka, za svojo storitev prejme plačilo in to ne pomeni, da bi zato ona osebno morala izpolnjevati obrazce, ki jih njej izročijo stranke. Nenazadnje pa sta zgovorni okoliščini, da prva toženka ni imela razloga za sum v obravnavani posel, da so bili na nalogu iz priloge B3 tudi osebni podatki tožnice, katere je prinosnik naloga nekje moral pridobiti in običajno te podatke da oseba sama, in da je obenem z nalogom bila posredovana prvi toženki pogodba o cesiji terjatev na izročitev delnic z dne 31. 7. 1997 med drugim tožencem in tožnico (priloga B1), ki je bil pravni posel, na podlagi katerega je bil nalog iz priloge B3 dan. Ko se pritožba sklicuje na dopis K. tožnici, ima verjetno v mislih dopis z dne 24. 1. 2006 (priloga A6). Vendar je pritožbena trditev, da v tem dopisu KDD opozarja na 22. členu ZNVP nasprotno ravnanje protispisna, saj iz tega dopisa takšnega opozorila ni zaslediti.

9. Ker v ravnanju prve toženke ni ugotoviti premajhne skrbnosti, kot jih očita pritožba, in ker ni bilo ugotoviti niti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zoper zavrnilni del tožbenega zahtevka kot neutemeljeno zavrnilo in v tem delu sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

10. V kolikor pritožba napada stroškovno odločitev izpodbijane sodbe, je ta pavšalna in zato nemožna preizkusa. Pritožba bi morala določno navesti, kateri stroški so neutemeljeno priznani in šele o taki pritožbeni navedbi bi se pritožbeno sodišče lahko opredelilo. Zato je bilo kot neutemeljeno zavrniti tudi pritožbo zoper stroškovni del izpodbijane sodbe, saj tudi pri preizkusu tega dela pritožbe ni bilo ugotoviti kršitev, na katere je paziti po uradni dolžnosti.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelj na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP in je skladna določbam Zakona o odvetniški tarifi. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela in je zato svoje pritožbene stroške dolžna kriti sama, medtem ko je prva toženka v pritožbenem postopku uspela in je zato upravičena do povračila ji stroškov za odgovor na pritožbo. Ti skupno znašajo 561,82 EUR (1000 točk sestava odgovora na pritožbo, 20 točk prejem sodbe s poročilom stranki, vse povišano za 20 % DDV in ob vrednosti točke 0,459 EUR). Stroškov sodnih taks za odgovor na pritožbo pritožbeno sodišče ni upoštevalo, ker povrnitve tega stroška prva toženka ni uveljavljala.