Jedro

V primeru, če je uveden pravdni ali kakšen drug sodni postopek, je za odločitev o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo in za samo začasno odredbo krajevno pristojno sodišče pred katerim je uveden postopek, skladno s določilom 2.odstavka 262.člena. Navedeno določilo velja, če je pravdni postopek uveden pred drugim sodiščem na ozemlju Republike Slovenije, ne pa če je pravdni postopek uveden v tuji državi.

Izrek

Pritožbi upnikov se ugodi, sklep sodišče prve stopnje se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Stroški pritožbenega postopka so del nadaljnjih stroškov postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom se je sodišče prve stopnje izreklo za nepristojno za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe in ga kot nedovoljenega zavrglo.

Zoper ta sklep so se pritožili upniki po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. čl. ZPP, predvsem pa zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava, in predlagali razveljavitev sklepa. V pritožbi upniki najprej izpodbijajo navedbo sodišča prve stopnje, da slovensko sodišče ni pristojno po določilih Zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih (ZUKZ), saj meni, da za odločitev o pristojnosti slovenskega sodišča niso odločilna določila ZUKZ, temveč tudi ZPP. Po 1. odst. 58. čl. ZPP pa se lahko zoper osebo, za katero ni splošne pristojnosti, sproži postopek pri sodišču, kjer je predmet, ki se v postopku zahteva. Pri tem pa je potrebno upoštevati tudi določila ZIP. Vsak izvršilni postopek in s tem tudi postopek zavarovanja, torej tudi postopek po začasni odredbi, se lahko vodi le na ozemlju Republike Slovenije, ne more pa biti izvršilno sodišče glede stvari, ki se nahajajo v Republiki Sloveniji, tuje sodišče. Določilo 2. odst. 262. čl. ZIP je v tem primeru razumeti v tem smislu, da ni pristojnosti drugih sodišč, če se že pravdni postopek vodi v Republiki Sloveniji, ne pa, če se tak postopek vodi v tujini. Ni mogoče določila 2. odst. 262. čl. ZIP tolmačiti dobesedno kot je to storilo sodišče prve stopnje, saj bi to ustvarilo situacijo, ko stranka sploh ne more izposlovati začasne odredbe.

Pritožba upnikov je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu odločilo v nasprotju z določilom 1. in 2. odst. 262. čl. ZIP. V predmetnem primeru upnik predlaga izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve s prepovedjo odtujitve, obremenitve in drugačne razpolage večje količine železa, ki se nahaja na skladiščenju v Luki Koper. Glede tega železa že teče pravda pri sodišču v Dusseldorfu v ZR Nemčiji. Po 1. odst. 262. čl. ZIP je v primeru, ko ni uveden pravdni ali kakšen drug sodni postopek, za odločitev o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo in za samo začasno odredbo krajevno pristojno sodišče, ki bi bilo pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo, po 2. odst. 262. čl. ZIP pa je v primeru, če je uveden postopek, pristojno sodišče, pred katerim je uveden postopek. Iz teh določil je sodišče prve stopnje sklepalo, da je za odločanje in za samo izvršitev začasne odredbe pristojno sodišče v Nemčiji, glede na to, da je tam že uveden pravdni postopek. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča pa taka razlaga ne more veljati. Izvršilno sodišče glede stvari, ki se nahajajo v Republiki Sloveniji, je zmeraj lahko le sodišče na ozemlju Republike Slovenije in nikoli tuje sodišče. Pri začasni odredbi pa gre za odločbo sodišča posebne vrste, ki je obenem izvršilni naslov, pa tudi sklep o izvršbi. Glede na to, da je sklep o začasni odredbi tudi sklep o izvršbi pa je razumljivo, da ne more izdati začasne odredbe glede stvari, ki se nahajajo v Republiki Sloveniji, sodišče izven ozemlja Republike Slovenije. Zato je treba določilo 2. odst. 262. čl. ZIP razlagati v tem smislu, da velja, če je pravdni postopek uveden pred drugim sodiščem na ozemlju Republike Slovenije, ne pa če je pravdni postopek uveden v tuji državi. V tem primeru bo potrebno uporabiti določilo 1. odst. 262. čl.ZIP, na podlagi katerega pa bi bilo sodišče prve stopnje za izdajo take začasne odredbe kot se predlaga pristojno. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi upnika ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pri ponovnem odločanju naj sodišče prve stopnje ugotovi, ali so podani pogoji za izdajo začasne odredbe po 1. odst. 265. čl. ZIP, in nato o predlogu za izdajo začasne odredbe odloči po vsebini.

Izrek o stroških postopka temelji na določilu 3. odst. 166. čl. ZPP v zv. s 14. čl. ZIP.