Jedro

Opravljanje dela, ki sodi v delokrog varnostnika, na primer nevklopljen alarm, nevpisovanje vstopa v varovano območje v predpisano evidenco, je utemeljen razlog za oceno, da tožnik poskusnega dela ni uspešno opravil. Opravljanje dela skladno s pogodbo o zaposlitvi in po navodilih delodajalca, kot so pripravljena za posamezne objekte, še posebej glede na dejavnost tožene stranke, ki opravlja dejavnost varovanja na posameznih objektih za različne naročnike, je bistvena značilnost delovnega mesta, ki ga je opravljal tožnik (varnostnik), ki ni bil začetnik, temveč je imel licenco že 10 let. Tako pri toženi stranki ni šlo za nerealna pričakovanja, ampak za jasna navodila, kako mora ravnati vsak varnostnik pri delu na objektu. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je tožena stranka tožniku utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga neuspešno opravljenega poskusnega dela na podlagi četrtega odstavka 125. člena ZDR-1.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela z dne 29. 9. 2014, s katero je tožena stranka tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto varnostnik II, kot nezakonita razveljavi; da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo s potekom 7-dnevnega odpovednega roka, to je 7. 10. 2014, temveč še vedno traja; da je tožena stranka dolžna tožnika pozvati nazaj na delo, ga od 7. 10. 2014 dalje prijaviti v obvezno pokojninsko, invalidsko, zdravstveno in zavarovanje za primer brezposelnosti v skladu s posebnimi predpisi in tožniku izročiti plačilne liste, odvesti predpisane davke in prispevke ter tožniku izplačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega zneska dalje do plačila (I. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo vlaga tožnik pravočasno pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in posledično nepravilne odločitve glede stroškov postopka. Navaja, da je sodišče prve stopnje sicer pravilno navedlo, da 87. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013) določa, da mora delodajalec v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, vendar je napačno zaključilo, da navedba v odpovedi, da tožnik ni upravičil pričakovanja delodajalca, zadostuje kot obrazložitev za odpoved zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. Dejanski razlog za negativno oceno sploh ni naveden in obrazložen. Sodišče tudi napačno razlaga zakonsko določilo, da navedba toženke kljub njeni skoposti zadostuje, ker ne pušča dvoma o tem, da je bila odpoved tožniku dana zaradi ocene delodajalca, da je bilo tožnikovo poskusno delo neuspešno in ne morebiti zaradi kakšnega drugega (na primer krivdnega) razloga. Čeprav se dejanski razlogi za negativno oceno poskusnega dela v odpovedi niso omenjali, je sodišče izvajalo dokaze in nepravilno zaključilo, da tožnik svojega dela ni opravljal v redu. Verjelo je izpovedim nadrejenih in sodelavcem, čeprav je jasno, da so izpovedi prilagojene želenemu izidu pravde. Tožniku so namreč očitali nepravilno delo, ko je direktorja A.A. po telefonu obvestil, da so vrata delavnice odklenjena, čeprav je bilo tako ravnanje predpisano v Navodilu o izvajanju nalog varovanja. Pri tem pa se je neresnično navajalo, da naj bi tožnik direktorja klical v zgodnjih jutranjih urah, kar pa očitno ni res, saj je telefonski klic v delovnem poročilo za 20. 9. 2014 zabeležen ob 20.15 uri. Očitno je torej, da so vsi očitki na račun tožnikovega dela neresnični in prilagojeni želenemu izidu postopka. Sodišče tako ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja, saj bi ob pravilni uporabi materialnega prava in pravilni ugotovitvi dejanskega stanja moralo ugoditi tožbenemu zahtevku s stroškovno posledico. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi in toženi stranki naloži, da tožniku povrne pravdne stroške. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi in na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo vsa odločilna dejstva. Ta pa so predvsem naslednja: - da je tožnik s toženo stranko dne 16. 9. 2014 sklenil pogodbo o zaposlitvi za delo na delovnem mestu varnostnik II, za polni delovni čas za nedoločen čas od 18. 9. 2014 dalje, s poskusnim delom 6 mesecev; - da je po pogodbi o zaposlitvi delo tožnika obsegalo: varovanje varnostno bolj zahtevnih objektov, kontrola vstopov in izstopov vozil in oseb v in iz objekta varovanja, usmerjanje prometa, upravljanje z zaporami, korektno komuniciranje s strankami, upravljanje in ravnanje s signalno varnostnimi napravami, poznavanje požarne varnosti na objektu, opravljanje obhodov po objektu, javljanje vseh sprememb v dežurni center družbe, dnevna pisna poročila o opravljanju dela, varovanje prireditev, obvezno se mora udeleževati internih izobraževanj oziroma izobraževanj, na katerega ga napoti podjetje, in druga dela po nalogu nadrejenega (točka VI/4 pogodbe); - da je tožnika uvedel v delo direktor fizičnega varovanja (B.B.), ki mu je povedal, kakšno je delo varnostnika, kako pomemben je objekt, ter kaj se od varnostnika zahteva in pričakuje; - da je tožnika neposredno v delo uvajal C.C., ki je tožniku pokazal objekt, dal seznam zaposlenih, seznam vodilnih, kako se ravna z alarmi, koga obvešča, da se v varnostni dnevnik vpisuje vse poimensko (h komu gredo, zakaj gredo), da se vpisujejo vsi obhodi in vse posebnosti, na delovnem mestu pa je bilo tudi navodilo glede dela in zahtev pri varovanju objekta D.; - da je tožnik z delom pri toženi stranki začel 18. 9. 2014; - da je imel naročnik varovanja na objektu v E. takoj po pričetku dela tožnika pripombe na delo tožnika (na njegov odnos do vodstva naročnika, na poročanje vodji o posebnostih, česar tožnik ni počel, na nevpisovanje vstopov v varovano območje v predpisano evidenco), kar je 25. 9. 2014 sporočil direktorju fizičnega varovanja, ki je še istega dne govoril z C.C., ki je tožnika neposredno uvajal v delo; - da je C.C. izpovedal, da je tožnika opozarjal na napake pri delu (na nevklopljen alarm, na nevpisovanje vstopa v varovano območje); - da je tožena stranka dne 29. 9. 2014 redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela; - da iz redne odpovedi in tudi iz izpovedi prič B.B., C.C. in direktorja F.F. izhaja, da je bilo poskusno delo tožnika dne 29. 9. 2014 ocenjeno kot neuspešno, ker tožnik ni upravičil pričakovanj delodajalca z vsebino 4. točke VI. člena pogodbe o zaposlitvi z dne 16. 9. 2014. 6. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je tožena stranka tožniku na podlagi četrtega odstavka 125. člena ZDR-1 zakonito podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ta določa, da delodajalec delavcu lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če v času trajanja ali ob poteku poskusnega dela ugotovi, da delavec poskusnega dela ni uspešno opravil. Opravljanje dela, ki sodi v delokrog varnostnika, tako na primer nevklopljen alarm, nevpisovanje vstopa v varovano območje v predpisano evidenco, je prav gotovo utemeljen razlog za oceno, da tožnik poskusnega dela ni uspešno opravil. Opravljanje dela skladno s pogodbo o zaposlitvi in po navodilih delodajalca kot so pripravljena za posamezne objekte, še posebej glede na dejavnost tožene stranke, ki opravlja dejavnost varovanja na posameznih objektih za različne naročnike, je bistvena značilnost delovnega mesta, ki ga je opravljal tožnik, ki ni bil začetnik, temveč je imel licenco že 10 let. Tako pri toženi stranki ni šlo za nerealna pričakovanja, ampak za jasna navodila, kako mora ravnati vsak varnostnik pri delu na objektu. Nevklop in izklop alarma, nevpisovanje obiskovalcev v varnostni dnevnik je prav gotovo utemeljen razlog za oceno, da tožnik poskusnega dela ni uspešno opravil. 7. Zakonitost odpovedi je odvisna od utemeljenosti negativne ocene poskusnega dela, saj ZDR-1 nima nobenih drugih določb glede postopka odpovedi zaradi negativne ocene poskusnega dela, razen te, da delodajalec ves čas trajanja poskusnega dela lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če ugotovi, da delavec poskusnega dela ni uspešno opravil. Neutemeljeno je zavzemanje tožnika, da dejanski razlog za negativno oceno v odpovedi sploh ni naveden. Iz redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela jasno izhaja, da je v času poskusne dobe delo delavca spremljala komisija, sestavljena iz neposrednih vodij B.B. in direktorja F.F., ki sta ob nadzoru pri naročniku ugotovila, da tožnik ni upravičil pričakovanj delodajalca z vsebino 4. točke VI. člena pogodbe o zaposlitvi, zato ni uspešno opravil poskusnega dela. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je izpodbijana odpoved dovolj obrazložena, da ustreza zahtevi iz drugega odstavka 87. člena ZDR-1, saj ne dopušča dvoma o tem, da je bila odpoved tožniku dana zaradi ocene delodajalca, da tožnikovo poskusno delo ni bilo uspešno in ne morebiti zaradi kakšnega drugega razloga.

8. Pritožbeno zatrjevanje, da je bila odpoved podana zgolj iz razloga, ker je tožnik A.A. po telefonu obvestil, da so vrata delavnice odklenjena predstavlja pritožbeno novoto, saj tožnik ob tem ne izkaže, da tega brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, zato pritožbeno sodišče teh pritožbenih navedb ne more upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP).

9. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljeni razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

10. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato v skladu z načelom odgovornosti za uspeh, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).