Jedro

V postopku o dodelitvi brezplačne pravne pomoči gre za prava neuke stranke, zato od strank ni mogoče pričakovati, da bi znale same pojasniti vse okoliščine, ki so potrebne, da se lahko vloži ugovor po 56. členu ZIZ. Vprašanje, ali so v konkretnem primeru podane vse okoliščine iz 56. člena ZIZ, je lahko le predmet izvršilnega postopka, o katerem lahko odloča pristojno sodišče po tem, ko bi bil ugovor vložen, in ne (več) stvar presoje organa za brezplačno pravno pomoč.

V zvezi z uporabo 24. člena ZBPP sodišče poudarja, da iz zakonskega besedila izhaja, da mora biti zadeva očitno nerazumna, da se šteje, da ni izgleda za uspeh. Očitno nerazumna bi bila, če kakšnega pravnega sredstva v določenem primeru sploh ni mogoče vložiti, če je bil zamujen prekluzivni rok, če je terjatev zastarala in v drugih podobnih primerih.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Okrožnega sodišča v Krškem št. Bpp 391/2011 z dne 25. 10. 2011 odpravi ter se zadeva vrne toženi strani v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti stroške postopka v višini 350,00 EUR, povečane za 20% DDV, kar skupaj znaša 420,00 EUR v roku 15 dni, po poteku paricijskega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo, po združitvi s postopkom v zadevi, ki se je na podlagi druge prošnje tožnice vodila pod št. Bpp 393/2011, zavrnila prošnji tožnice z dne 13. 7. 2011 za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi odločbe navaja, da je tožnica vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo in vložitev ugovorov zoper dva sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 93203/2011 z dne 5. 7. 2011 in VL 92963/2011 z dne 30. 6. 2011. Tožena stranka je povabila tožnico zaradi pojasnitve vloge na ustno zaslišanje dne 20. 7. 2011, pri čemer je na zaslišanju med drugim tožnica navedla, da meni, da gre za podvojene račune in previsoko odmerjene stroške sodišča. Tožena stranka se v obrazložitvi odločbe sklicuje na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 - uradno prečiščeno besedilo in nadaljnji, v nadaljevanju ZBPP), ki med drugim določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca in njegovo družino življenjskega pomena.

Iz predlogov za dovolitev izvršbe izhaja, da tožnico terjata zaradi neplačanih računov dva upnika, in sicer Občina Krško zaradi neplačanih računov v skupni vrednosti 138,23 EUR iz naslova neplačane stanarine, in podjetje A. zaradi neplačanih storitev iz naslova upravljanja v skupni vrednosti 267,26 EUR. Tožena stranka ocenjuje, glede na podane razloge vlagateljice, sedaj tožnice, in prav tako tudi glede na višino terjatve, zahtevek tožnice za nerazumen, ker ne navaja nobenega sprejemljivega ugovornega razloga, ki bi lahko vodil v uspeh postopka. Njeno prošnjo je kot očitno nerazumno tožena stranka zavrnila na podlagi 24. člena ZBPP.

Tožnica v tožbi navaja, da se ne strinja z odločitvijo tožene stranke in njenimi razlogi in tudi ne s stališčem, da gre za očitno nerazumno zadevo, saj že samo dejstvo, da sta bila razveljavljena oba sklepa o izvršbi v zvezi s katerima je tožnica vložila prošnjo, kaže na to, da zadeva ni bila očitno nerazumna. Tožnica na ustnem zaslišanju zaradi pomanjkanja pravnega znanja ni mogla predstaviti vseh relevantnih razlogov zaradi katerih smatra za potrebno vložiti ugovor, a že dejstvo, da tečeta dva izvršilna postopka na podlagi istih verodostojnih listin s strani dveh različnih upnikov kaže, da zadeva nikakor ni tako enostavna, kot ocenjuje tožena stranka, ki se je dejansko spustila na področje utemeljenosti pravnega sredstva, kar pa je naloga pristojnega sodišča in ne tožene stranke, ki nima pristojnosti za odločanje o tem, niti potrebnih podatkov. Tožnica meni, da izpolnjuje vse pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči, tako vsebinske, kot finančne, česar pa tožena stranka sploh ni preverjala. Sodišču predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov upravnega spora v 15 dneh, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Tožena stranka je v skladu z določili 38. člena ZUS-1 predložila sodišču predmetni upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni vložila.

K točki 1: Tožba je utemeljena.

ZBPP v 24. členu določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je zadeva očitno nerazumna glede na višino terjatev obeh upnikov (v višini 138,23 EUR in 267,26 EUR) in ker naj tožnica ne bi navajala nobenega sprejemljivega ugovornega razloga. Vendar pa tožena stranka po mnenju sodišča ne bi smela šteti, da vsebinski kriterij, torej smiselnost vložitve pravnega sredstva, ni izpolnjen. Ker gre v postopku o dodelitvi brezplačne pravne pomoči za prava neuke stranke, ni mogoče od strank pričakovati, da bi znale same pojasniti vse okoliščine, ki so potrebne, da se lahko vloži ugovor po 56. členu ZIZ. Sodišče tudi meni, da je vprašanje, ali so v konkretnem primeru podane vse okoliščine iz 56. člena ZIZ, lahko le predmet izvršilnega postopka, o katerem lahko odloča pristojno sodišče po tem, ko bi bil ugovor vložen, in ne (več) stvar presoje organa za brezplačno pravno pomoč. Sodišče želi v zvezi z uporabo 24. člena ZBPP še posebej poudariti, da je dejansko zelo težko najti pravo razmejitev med tem, do katere mere lahko služba za brezplačno pravno pomoč presoja izglede za uspeh, od kje naprej pa je to že stvar pristojnega sodišča, ki odloča v zadevi. Pri tem sodišče izhaja iz stališča, da iz zakonskega besedila izhaja, da mora biti zadeva očitno nerazumna, da se šteje, da ni izgleda za uspeh. Očitno nerazumna bi bila, če kakšnega pravnega sredstva v določenem primeru sploh ni mogoče vložiti, če je bil zamujen prekluzivni rok, če je terjatev zastarala in v drugih podobnih primerih (enako stališče je sodišče zavzelo že predhodno v primerljivi zadevi opr. št. I U 1374/2010).

Izpodbijana odločba se nanaša le na to, da tožnica ne izpolnjuje vsebinskega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zaradi česar se finančni kriterij ni ugotavljal. Ker pa po mnenju sodišča tožena stranka ne bi smela šteti, da vsebinski kriterij ni izpolnjen, bo potrebno v ponovljenem postopku ugotoviti tudi finančni položaj tožnice. Glede na navedeno je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. in 4. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS št. 105/06 in nadaljnji, v nadaljevanju ZUS-1). Ker je sodišče odločbo odpravilo zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in posledično nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, se do vseh tožbenih navedb ni posebej opredeljevalo.

K točki 2: Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, pripada tožnici skladno s 3. odstavkom 25. člena ZUS-1 pavšalni znesek povračila stroškov upravnega spora v skladu z 2. odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, ki določa, da če je bila zadeva rešena na seji in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 350 EUR. Ker je odvetnik zavezanec za plačilo DDV se ti stroški povečajo za 20 % DDV.