Jedro

Pokojninska oziroma zavarovalna doba je bila predmet ugotavljanja v postopku odmere sorazmernega dela starostne pokojnine. Ta je bila tožniku odmerjena z odločbo toženca, ki je bila v pritožbenem postopku potrjena z dokončno odločbo. O pokojnini in pokojninski dobi je bilo tako odločeno v drugem in ne v sedaj obravnavanem postopku in tudi ne z dokončno odločbo, ki je predmet presoje v tem postopku. V skladu s 63. členom ZDSS-1 se v obravnavanem socialnem sporu lahko presoja zgolj sporna dokončna odločba toženca, in sicer v obsegu kot je bilo z njo odločeno, to je glede pravic iz invalidskega zavarovanja. Za tožbo v delu, s katerim tožnik uveljavlja, da se mu zavarovalna doba, dopolnjena v spornem času, šteje v slovensko zavarovalno dobo, zato ni podana procesna predpostavka za sodno varstvo po 63. členu ZDSS-1 in je tožbo v tem delu potrebno zavreči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba toženca št. ... z dne 3. 4. 2012 (I. tč. izreka). Hkrati je s sklepom tožbo v delu, v katerem je tožnik zahteval, da se mu zavarovalna doba, dopolnjena v času od 30. 7. 1966 do 31. 12. 1972, šteje v slovensko zavarovalno dobo, zavrglo (II. tč. izreka).

Zoper sklep v II. točki izreka je pritožbo vložil tožnik. Zahteva, da se mu zavarovalna doba, dopolnjena v času od 30. 7. 1966 do 31. 12. 1972, šteje v slovensko zavarovalno dobo. V tem času je bil namreč zaposlen v A. in zavarovan pri slovenskem nosilcu pokojninskega zavarovanja.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je v tem postopku v skladu z določbo 63. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca št. ... z dne 3. 4. 2012 v zvezi s prvostopno odločbo št. ... z dne 9. 1. 2012, s katero je bilo odločeno, da tožnik nima pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine.

Po mnenju invalidske komisije I. stopnje z dne 22. 11. 2011, enakega mnenja pa je bila tudi invalidska komisija II. stopnje z dne 21. 3. 2012, je pri tožniku od 30. 1. 1996 zaradi posledic bolezni podana III. kategorija invalidnosti, ker z ali brez poklicne rehabilitacije ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom. S krajšim delovnim časom 4 ure dnevno je zmožen za delo na drugem delovnem mestu z omejitvami: psihično manj zahtevno in odgovorno delo, pri katerem je potrebna le nizka sposobnost prilagajanja, fizično lahko delo. Zmožen je za delo, kjer sam določa ritem in tempo dela za dosego polne delovne učinkovitosti, pri katerem le občasno prekorači ergonomske kote gibov v vratnem in ledvenem delu hrbtenice in predvsem za sedeče delo v toplotno urejenem zaprtem prostoru.

Tožnik v pritožbi ne izpodbija I. tč. izreka, v kateri je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba toženca št. ... z dne 3. 4. 2012, s katero je bila zavrnjena pritožba vložena zoper prvostopno odločbo z dne 9. 1. 2012. S slednjo je toženec odločil, da tožnik nima pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine. Sodba sodišča prve stopnje je v I. tč. izreka tako postala pravnomočna. Tožnik izpodbija II. tč. izreka, v kateri je sodišče prve stopnje s sklepom tožbo v delu, v katerem je tožnik zahteval, da se mu zavarovalna doba, dopolnjena v času od 30. 7. 1966 do 31. 12. 1972, šteje v slovensko zavarovalno dobo, zavrglo zaradi pomanjkanja procesne predpostavke v skladu z določbo 63. člena ZDSS-1. Po 1. odstavku 63. člena ZDSS-1 je socialni spor dopusten, kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan.

Pokojninska oziroma zavarovalna doba je bila predmet ugotavljanja v postopku odmere sorazmernega dela starostne pokojnine. Ta je bila tožniku odmerjena z odločbo toženca z dne 11. 1. 2012, ki je bila v pritožbenem postopku potrjena z dokončno odločbo z dne 5. 11. 2012. Torej je bilo o pokojnini in pokojninski dobi odločeno v drugem in ne v sedaj obravnavanem postopku in tudi ne z dokončno odločbo z dne 3. 4. 2012, ki je predmet presoje v tem postopku.

Sodišče prve stopnje po oceni pritožbenega sodišča pravilno zaključuje, da zavarovalna doba tožnika ni bila predmet spora, o katerem je bilo odločeno z izpodbijano dokončno odločbo z dne 3. 4. 2012. V skladu s 63. členom ZDSS-1 se namreč v obravnavanem socialnem sporu lahko presoja zgolj dokončna odločba toženca z dne 3. 4. 2012, in sicer v obsegu kot je bilo z njo odločeno, to je glede pravic iz invalidskega zavarovanja.

Skladno z navedenim je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da za tožbo, v delu, s katerim tožnik uveljavlja, da se mu zavarovalna doba, dopolnjena v času od 30. 7. 1966 do 31. 12. 1972, šteje v slovensko zavarovalno dobo, ni podana procesna predpostavka za sodno varstvo po 63. členu ZDSS-1. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno in tožbo v tem delu zavrglo.

Glede na vse obrazloženo, in ker so pritožbene navedbe neutemeljene, izpodbijani sklep pa pravilen in zakonit, je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo v skladu z določbo 353. in 366. člena ZPP zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (II. tč. izreka).