Jedro

Tudi za kratkotrajen močan strah ob pretepanju je možno dosoditi odškodnino pod pogojem, da je prišlo do močnega porušenja duševnega ravnovesja.

Izrek

Pritožbi tožene in tožeče stranke se z a v r n e t a kot neutemeljeni in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena in tožeča stranka sami trpita vsaka svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče ugotovilo odškodninsko odgovornost tožene stranke in dosodilo skupno odškodnino v znesku 200.000,00 SIT.

Proti takšni sodbi se je pritožila tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Z enim udarcem, ki ga omenja poročilo policijske postaje, ni mogoče povzročiti številnih poškodb, ki jih je ugotovil zdravnik. Če je bil dogodek na parkirišču, tožnica ni mogla biti blatna. Tožnica je šla k zdravniku 4 dni po dogodku. Izvedenec je ugotovil, da se je tožnica zdravila zaradi druge okvare zdravja.

Tožnica je morala imeti nek širši škodni dogodek, zaradi katerega se je zdravila. Tožnica je bila 17. 9. 1993 močno alkoholizirana, kar izhaja iz policijskega predloga. Sodišče je preveč sledilo spisu sodnika za prekrške. Sodnik za prekrške ima pač veliko normo in so zato protokulacije netočne. Potrebno bi bilo ponovno soočiti obe stranki. Priskrbeti bi bilo treba zdravstveno dokumentacijo o kompletnem zdravljenju in po potrebi zaslišati izvedenca o načinu nastanka poškodb, ki jih je tožnica lahko dobila tudi drugače. Zdravnica je namreč ugotovila, da so podplutbe po celem telesu.

Zdravnica je ugotovila veliko število podplutb. Predlaga razveljavitev sodbe.

Proti sodbi je vložila pritožbo tudi tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Glede dosojene odškodnine za telesne bolečine in neugodnosti zahteva celotno zahtevano odškodnino in poudarja številne podplutbe, raztrganinske rane in celo začasno skaženost. Poudarja težave pri uživanju hrane zaradi poškodovanih ust. Poudarja tudi težko komuniciranje. Glede odškodnine za strah trdi, da je žaljivo nizka. Tožnica je bila prepričana, da jo bo toženec ubil, saj jo je tako pretepal. Kolegica ji je rešila življenje. Odslej se boji vsakega moškega. Predlaga spremembo sodbe.

Pritožbi nista utemeljeni.

Sodišče je pravilno in zanesljivo ugotovilo, da je toženec povzročil tožnici obravnavane poškodbe. Vsi izvedeni in ocenjeni dokazi so med seboj skladni. Tako je tožnica na list. št. 18 izpovedala, da jo je toženec tepel, brcal in vlekel po tleh. Sodišče je pravilno sledilo takšni izpovedbi tožnice. Tako ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče upoštevalo zgolj zapisnik o soočenju pri sodniku za prekrške, kjer je toženec priznal, da je tožnico pretepal. Vsebina tega zapisnika je namreč skladna z izpovedbo tožnice.

Ni tudi nejasnosti glede zadobljenih poškodb in poteka zdravljenja.

Izvedenec je na list. št. 29 jasno ugotovil, da se je tožnica zdravila tudi operativno in sicer na oddelku za kirurgijo roke.Tožnica pa v tej pravdi ne zatrjuje takšne poškodbe, da bi bila potrebna operacija in tudi ne, da naj bi ji takšno poškodbo povzročil toženec. Izvedenec je tudi ugotovil,da tožnico niti niso zdravili v bolnici zaradi poškodbe na nogi. Iz sodbe je razvidno,da operativno zdravljenje ni predmet te pravde pri nobeni odškodninski postavki.

Zato ni utemeljeno pritožbeno zatrjevanje, da tožnica iztožuje tudi škodo iz nekega drugega škodnega dogodka.

V tej pravdi se iztožuje le škoda zaradi odrgnin po telesu, razpočne rane na ustnicah in na kolenu, za te poškodbe pa je sodišče zanesljivo ugotovilo, da jih je povzročil toženec. Namreč tudi priči P. in Z. sta potrdili, da je tožnica po dogodku prišla k njima poškodovana in je rekla, da jo je udaril toženec.

Za telesne bolečine in neugodnosti je bila dosojena pravična denarna odškodnina v znesku 150.000,00 SIT. Tožnica je trpela bolečine cca 3 tedne, jemala je zdravila, hodila je na preglede, imela je predvsem težave s prehranjevanjem zaradi poškodovanih ustnic in z govorom, vendar te težave niso bile dolgotrajne. Za tak obseg škode, kot je ugotovljen v izpodbijani sodbi, ni mogoče dosoditi ne večje in ne manjše odškodnine od 150.000,00 SIT.

Za strah je bila dosojena pravična denarna odškodnina v znesku 50.000,00 SIT. Za strah se odškodnina prisoja samo, če je intenziven in če pride do hudega porušenja duševnega ravnovesja. Vendar so tudi stopnje takšnega strahu različne. Tožnica je ob pretepanju preživela močan toda kratkotrajen strah. Poškodbe pa niso bile hude in zato je bil sekundarni strah minimalen. Strah pred vsemi moškimi je neutemeljen, saj je v konkretnem primeru prišlo do škodnega dogodka slučajno in sicer med znancema (nabiranje gob); v spisu pa se omenja alkohol pri obeh strankah. Glede na takšen obseg škode je bila odškodnina 50.000,00 SIT dosojena v skladu s čl. 200 ZOR.

Glede na zavrnitev obeh pritožb, obe stranki trpita vsaka svoje pritožbene stroške.