Jedro

Predmet obdavčitve po ZZDV-1 so le dobave blaga (vključno z uvozom blaga) ali opravljene storitve (med njimi tudi odstop premoženjskih pravic). Ker plačilo zaradi neupravičene obogatitve ni nadomestilo niti z dobavo blaga niti za opravljeno storitev v smislu ZZDV-1, tožeča stranka od vtoževanega zneska nadomestila avtorskega honorarja ne more zahtevati še plačila DDV.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 139560/2011 z dne 28. 9. 2011 ostane v veljavi v prvem odstavku izreka za glavnico 1.034,98 EUR ter za zakonske zamudne obresti od 70,98 EUR od 23. 9. 2011 do plačila in od zneska 964,00 EUR od 22. 9. 2011 do plačila (I. točka izreka). V preostalem delu ( to je za 734,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 9. 2011 do plačila in za zakonske zamudne obresti od 70,98 EUR za dan 22. 9. 2011) je sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka) ter sklenilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2. Zoper zavrnilni del ter izrek o stroških postopka (II. in III. točka izreka) se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP s predlogom, da pritožbeno sodišče sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da ugodi zahtevku tožeče stranke v delu, ki se nanaša na obračun DDV ter posledično spremeni odločitev s stroških postopka tako, da mora tožena stranka povrniti tožeči stranki vse pravdne stroške. Meni, da je sodišče prve stopnje materialnopravno napačno zavrnilo del tožbenega zahtevka, ki se nanaša na obračun DDV. Konkretna zadeva ima podlago v Zakonu o davku na dodano vrednost, v nadaljevanju ZDDV-1. Tožeča stranka je na podlagi 5. in 76. člena ZDDV-1 zavezanka za plačilo DDV. V skladu z 82. in 83. členom navedenega zakona mora tožeča stranka kot zavezanka za DDV le-tega na računu obveznosti prikazati. Prejemnik računa je zavezanka za plačilo tega računa v celoti skupaj z obračunanim DDV-jem. Sistem obračuna DDV v Sloveniji in po svetu deluje na podlagi Direktive sveta 2006/112/ES z dne 28. 11. 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost in sicer tako, da izvajalec storitve obračuna DDV za prejemnika storitve, ki ga mora prejemnik plačati izvajalcu storitve na podlagi izdanega računa, hkrati pa ga prikaže kot terjatev do države. V konkretnem primeru je pritožnik toženi stranki zaračunal avtorsko nadomestilo oziroma honorar na podlagi ZASP ter po določbah ZDDV-1, zato ga je tožena stranka dolžna plačati. Pritožba se sklicuje na odločbo Višjega sodišča II Cp 630/2014. V podobnih primerih kot je konkretni pozna sodna praksa zgolj izjeme pri obračunu DDV glede civilne kazni ( Odločbi VSL I Cp 2140/2012 in I Cp 2141/2012).

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravna podlaga za plačilo nadomestila avtorskega honorarja, ki ga je v zadevi vtoževala tožeča stranka, temelji na določbah o neupravičeni pridobitvi (198. člen Obligacijskega zakonika), iz česar izhaja, da je tožeča stranka upravičena le do tistega zneska, za katerega je tožena stranka obogatena. Odločitev sodišča prve stopnje, ki tožeči stranki od prisojenega zneska nadomestila za izkoriščanje malih avtorskih pravic ni priznalo 8,5% DDV, je materialnopravno pravilna.

6. Predmet obdavčitve po ZZDV-1 so le dobave blaga (vključno z uvozom blaga) ali opravljene storitve (med njimi tudi odstop premoženjskih pravic). Ker plačilo zaradi neupravičene obogatitve ni nadomestilo niti z dobavo blaga niti za opravljeno storitev v smislu ZZDV-1, tožeča stranka od vtoževanega zneska nadomestila avtorskega honorarja ne more zahtevati še plačila DDV. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbeno navedbo, da je zaračunano plačilo davka v prometu gospodarskih družb običajno in ustaljeno, prav tako se strinja tudi s stališčem pritožbe, da mora račun vsebovati stopnjo in znesek DDV, vendar pa v primeru obveznosti iz naslova neupravičene obogatitve obveznost plačila DDV ne nastane, ker transakcije iz naslova neposlovnih obveznosti niso predmet obdavčitve po ZDDV-1. 7. Res sodna praksa o navedenem vprašanju ni bila povsem enotna, vendar pa je večinsko stališče višjih sodišč, da za obračunavanje DDV v primerih kot je obravnavani, ni podlage.(1)

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela in ker z odgovorom na pritožbo tožena stranka ni pripomogla k odločitvi pritožbenega sodišča, krije vsaka stranka svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena in 155. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Glej odločbe: VSL sodba II Cp 1351/2014, VSL sodba II CP 1598/2014, VSL sodba in sklep II Cp 1332/2014, VSL sodba I Cpg 99/2014, VSL sodba II Cp 1701/2014 in druge.