Jedro

Ni brez pomena, na katerem od v prvem odstavku 43. člena ZBPP določenih razlogov tožena stranka utemeljuje, da je tožeča stranka prejela brezplačno pravno pomoč neupravičeno oziroma kaj je razlog za prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči in kdaj je razlog za prenehanje tega upravičenja nastopil.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Mariboru št. Bpp 1363/2022 z dne 21. 11. 2023 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

Uvodno o upravnem postopku

1.Z izpodbijano odločbo je Okrožno sodišče v Mariboru (v nadaljevanju tožena stranka) odločilo, da: (-) se odvetnik A. A. iz Maribora razreši v zvezi z izvedbo brezplačne pravne pomoči na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. Bpp 1363/2022 z dne 19. 10. 2022, dodeljene B. B. (v nadaljevanju upravičenka ali tožeča stranka); (-) da se upravičenki naloži vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči v znesku, ki bo izplačan odvetniku A. A. na podlagi sklepa o odmeri stroškov; (-) da je upravičenka dolžna neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč vrniti v roku 30 dni od prejema sklepa, s katerim bodo oziroma so bili odmerjeni stroški odvetnika A. A.

2.Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je bila z odločbo Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. Bpp 1363/2022 z dne 19. 10. 2022 upravičenki dodeljena brezplačna pravna pomoč v obsegu sestave vseh potrebnih vlog pri sodišču ter zastopanja v postopku pred sodiščem prve stopnje do izdaje odločbe sodišča prve stopnje, in sicer v postopku Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. III P 252/2022. Za izvedbo brezplačne pravne pomoči je bil na prošnjo upravičenke določen odvetnik A. A.

3.Tožena stranka se sklicuje na določila 41. člena in 42. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Navaja, da je upravičenki dodeljena brezplačna pravna pomoč, ker je po predloženih podatkih upravičenke izpolnjevala tako finančni (materialni) oziroma subjektivni pogoj kot tudi objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Po opravljenih uradnih poizvedbah na podlagi 41. člena ZBPP tožena stranka ugotavlja, da je upravičenka zaposlena v Avstriji. Iz predloženih plačilnih list izhaja, da je v obdobju od 1. 7. 2023 do 30. 9. 2023 upravičenka prejela povprečno mesečno plačo v neto višini 1.660,25 EUR, nadalje regres v višini 1.596,16 EUR (pri čemer tožena stranka ob upoštevanju prvega odstavka 23. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih upošteva znesek v višini 299,40 EUR) in otroški dodatek v višini 123,33 EUR mesečno. Tožena stranka ugotavlja, da je upravičenka že v obdobju od 1. 7. 2023 do 30. 9. 2023 prejela plače, regres in otroški dodatek v povprečni mesečni neto višini 941,69 EUR, kar presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka na dan ugotavljanja izpolnjevanja materialnega pogoja dodeljene brezplačne pravne pomoči (930,68 EUR). Tega dejstva upravičenka kljub 41. členu ZBPP, ki določa, da mora upravičenec vsako spremembo sporočiti v roku 8 dni od dneva, ko je zanjo zvedel, ni sporočila.

4.Tožena stranka navaja, da je kot družinska člana upoštevala otroka prosilke v skladu z desetim odstavkom 10. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Nadalje navaja, da je upravičenka že ob vložitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči zamolčala, da sta bila mld. otroka zaupana v skupno varstvo in vzgojo ter je celo v obrazcu BPP št. 1 in obrazcu za družinska člana navedla, da imata mld. otroka prijavljeno začasno prebivališče na naslovu ..., čeprav začasnega prebivališča na tem naslovu, kot izhaja iz podatkov pristojne upravne enote, nista imela nikoli prijavljenega.

5.Tožena stranka se sklicuje na drugi odstavek 43. člena ZBPP in navaja, da je upravičenka dolžna vrniti neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč in plačati vse stroške, ki jih je bila oproščena, z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožena stranka ob uporabi določila tretjega odstavka 43. člena ZBPP, ki sodišču omogoča, da določi način in čas vračila neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči, odloči, da mora upravičenka pomoč vrniti v roku 30 dni od prejema sklepa, s katerim bodo odmerjeni stroški odvetnika, nastali do dne pravnomočnosti te odločbe, in sicer do takrat brezobrestno, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

6.Tožeča stranka v tožbi navaja, da je eden od pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči cenzus neto dohodka upravičenca, ki ne sme preseči dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka na dan ugotavljanja izpolnjevanja materialnega pogoja dodeljene brezplačne pravne pomoči, ki trenutno znaša 930,68 EUR. Strokovna služba je po uradnem postopku ugotovila, da je tožeča stranka v obdobju od 1. 7. 2023 do 30. 9. 2023 prejela plače, regres in otroški dodatek v povprečni neto višini 941,69 EUR, pri čemer presega dovoljen cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči za 11,01 EUR.

7.Tožeča stranka ugotavlja, da se tožena stranka sklicuje na določbo prvega odstavka 43. člena ZBPP in tožeči stranki očita zamolčanje dejstva, da sta mld. otroka dodeljena v skupno varstvo in skrbništvo obeh staršev in nadalje lažno navajanje, da imata mld. otroka prijavljeno začasno prebivališče na naslovu ... Tožeča stranka poudarja, da ima mld. C. C. resnično prijavljeno začasno prebivališče na navedenem naslovu. Tožeča stranka trdi, da brezplačne pravne pomoči po odločbi opr. št. Bpp 1363/2022 dne 19. 10. 2022 ni prejela neupravičeno, ker so bili vsi podatki ob podaji vloge resnični.

8.Tožeča stranka nadalje trdi, da povečanje neto prihodka za 11,01 EUR bistveno ne vpliva na premoženjsko stanje tožeče stranke, zaradi česar je očitno, da se v tem primeru niso pojavile nobene ključne spremembe, ki bi vplivale na izpolnjevanje pogojev glede premoženjskega stanja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Sklicuje se na sodno prakso, ki določa, da zgolj okoliščina, da tožeča stranka v roku 8 dni ni sporočila natančne višine izplačanega regresa, ne more imeti za posledico ugotovitve, da je bila brezplačna pravna pomoč neupravičeno dodeljena, če zamolčani podatki nimajo vpliva na pravico do brezplačne pravne pomoči.

9.Tožeča stranka trdi, da je izpodbijana odločna nezakonita, ker je tožena stranka zaradi napačno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja neutemeljeno razrešila odločbo opr. št. Bpp 1363/2022 z dne 19. 10. 2022, tožeči stranki pa naložila vračilo prejete brezplačne pravne pomoči v znesku, ki bo izplačan njenemu pooblaščencu na podlagi sklepa o odmeri stroškov. Sodišču je predlagala, da odloči, da je izpodbijana odločba nezakonita in jo naj odpravi. Zahtevala je povrnitev stroškov postopka z pripadajočimi obrestmi.

10.V vlogi, vloženi 15. 1. 2024 (datirani s 15. 1. 2023) in naslovljeni kot dopolnitev tožbe, tožeča stranka navaja, da je tožena stranka izdala sklep opr. št. Bpp 1363/2022 z dne 9. 1. 2024, s katerim je v zvezi z vrnjeno napotnico, na podlagi predhodno dodeljene brezplačne pravne pomoči za sestavo vseh potrebnih vlog in zastopanje v postopku Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. III P 252/2022, pooblaščencu tožeče stranke, odvetniku A. A., prisodila povrnitev stroškov za odvetniške storitve in izdatke v skupnem znesku 8.102,87 EUR. Glede na izpodbijano odločbo mora tožeča stranka vrniti prejeto brezplačno pravno pomoč v znesku 8.102,87 EUR.

11.Tožeča stranka poudarja, da povečanje njenega neto prihodka za le 11,01 EUR nikakor ne vpliva na njeno premoženjsko stanje, na podlagi katerega bi bil sklep o razrešitvi dodeljene brezplačne pravne pomoči z dne 21. 11. 2023 utemeljen. Navaja, da je nemoralno in nepravično, da mora kot mama samohranilka, ki je v skladu s starševsko skrbjo dolžna skrbeti za dva mld. otroka, zaradi preseganja cenzusa za dodelitev brezplačne pravne pomoči za 11,01 EUR, povrniti 8.102,87 EUR, saj si tega nikakor ne more privoščiti in zanjo predstavlja preveliko finančno breme. Z vidika matere samohranilke je pošteno in razumno upoštevati posebne okoliščine njenega primera, saj ji bo z odvzemom pravice do brezplačne pravne pomoči nastala velika premoženjska škoda, prav tako pa bi povračilo odvetniških stroškov v znesku 8.102,87 EUR tožečo stranko in njuna mld. otroka spravilo v veliko finančno stisko.

12.Tožena stranka odgovora na tožbo ni vložila.

O glavni obravnavi

13.Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker je ocenilo, da lahko odloči le na podlagi listin, stranki pa sta se strinjali, da se glavna obravnava ne opravi (5. alineja drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

K I. točki izreka

14.Tožba je utemeljena.

15.V obravnavani zadevi je tožena stranka kot pravno podlago za odločitev uporabila določila 41., 42. in 43. člena ZBPP. Po 43. členu ZBPP gre za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč v treh primerih: če je bila upravičencu dodeljena na podlagi (1) lažnega prikazovanja podatkov ali (2) zamolčanja podatkov ali (3) spremembe podatkov v smislu drugega odstavka 41. člena ZBPP. Slednji določa, da mora upravičenec pristojno strokovno službo v času od dodelitve brezplačne pravne pomoči do dneva dokončnega obračuna stroškov obveščati o vseh dejstvih in okoliščinah oziroma vseh spremembah, ki vplivajo ali bi vplivale na pravico do brezplačne pravne pomoči ter na obliko, obseg in obdobje prejemanja. ZBPP toženi stranki omogoča, da začne po uradni dolžnosti postopek ugotavljanja upravičenosti do brezplačne pravne pomoči, kadar ugotovi, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo potrebno izdati drugačno odločbo o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči, ker upravičenec ni več upravičen do brezplačne pravne pomoči ali je upravičen v ožjem obsegu ali le za nekatere oblike brezplačne pravne pomoči (prvi odstavek 42. člena ZBPP).

16.ZBPP v 13. členu določa, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Sodišče pojasnjuje, da če prosilec tako določen prihodek (cenzus) presega, ni upravičen do brezplačne pravne pomoči, pri čemer ni pomembno, v kolikšni višini je cenzus presežen. V konkretni zadevi ni sporno, da je tožeča stranka v obdobju od 1. 7. 2023 do 30. 9. 2023 prejemala dohodke, ki presegajo cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Sodeč po vsebini obrazložitve izpodbijane odločbe tožena stranka ugotavlja prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči, ker tožeča stranka v roku, določenem v tretjem odstavku 41. členu ZBPP, ni sporočila vseh dejstev in okoliščina oziroma sprememb, ki se nanašajo na njene prihodke, in po ugotovitvah tožene stranke vplivajo na upravičenost tožeče stranke do brezplačne pravne pomoči.

17.Tožena stranka prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči oziroma odločitev o vrnitvi brezplačne pravne pomoči opira tudi na svoje ugotovitve, da je tožeča stranka ob vložitvi prošnje določene podatke zamolčala. Sodišče pritrjuje tožeči stranki, da je v tem delu dejansko stanje zmotno ugotovljeno. Trditev tožene stranke, da je tožeča stranka ob vložitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči zamolčala, da sta bila mld. otroka zaupana v skupno varstvo in vzgojo, nima opore v podatkih upravnega spisa. Sestavni del obrazca BPP št. 1, naslovljenega kot prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je tudi obrazec BPP št. 1 - družinski član, ki ga tožeča stranka izpolni tako za sina C. C. kot hčerko D. D. Za oba otroka vprašalnik "ali je otrok dodeljen v skupno varstvo in vzgojo" izpolni tako, da obkroži "da" (l. št. 5 in 7 upravnega spisa). Nadalje tožeča stranka v istih obrazcih sicer ne vpiše stalnega prebivališča otrok, izpolni pa rubriko "začasno prebivališče", in sicer tako, da vpiše naslov ... Trditve tožene stranke v izpodbijani odločbi, da mld. otroka na tem naslovu nista imela nikoli prijavljenega začasnega prebivališča, so v nasprotju z izpisoma iz e-RISK-a z dne 21. 11. 2023, ki se nanašata na imenovana otroka in ju je na podlagi preiskovalnih pooblastil pridobila prav tožena stranka. Iz izpisov na l. št. 40 in 41 upravnega spisa1 je namreč razvidno, da imata tako C. C. kot D. D. od 4. 12. 2017 prijavljeno stalno prebivališče na A. ulici, na ..., pa sta imela oba otroka v obdobju od 30. 9. 2021 do 30. 9. 2023 prijavljeno začasno prebivališče. Iz navedenega izhaja, da sta imela mld. otroka ob vložitvi prošnje (17. 10. 2022) prijavljeno začasno prebivališče na naslovu, ki ga je v prošnji navedla tožeča stranka.

18.Sodišče po navedenem zaključuje, da je podan izpodbojni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja iz 3. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1. Sodišče je zato na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo v skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. Tožena stranka bo morala znova presoditi zbrane dokaze in odločiti, ali je v dani zadevi prišlo do zamolčanja in prikrivanja podatkov, ki se nanašajo na materialni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Sodišče namreč sodi, da ni brez pomena, na katerem od v prvem odstavku 43. člena ZBPP določenih razlogov tožena stranka utemeljuje odločitev, da je tožeča stranka prejela brezplačno pravno pomoč neupravičeno oziroma kaj je razlog za prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči in kdaj je razlog za prenehanje tega upravičenja nastopil. Od tega je namreč odvisno, ali in v kakšnem obsegu je tožeča stranka vendarle upravičena do plačila brezplačne pravne pomoči.

19.Po mnenju sodišča v določbah 41., 42. in 43. člena ZBPP ni podlage za to, da se tožeči stranki kot sankcija, ker spremembe podatkov ni posredovala v predpisanem roku, vselej naloži vračilo že plačane (dodeljene) brezplačne pravne pomoči v celoti. Če je stranki brezplačna pravna pomoč dodeljena utemeljeno in nastopijo take spremembe materialnega stanja, ki imajo vpliv na sam obstoj pravice do brezplačne pravne pomoči ali njen obseg oziroma obliko, je treba ugotoviti datum prenehanja upravičenja do brezplačne pravne pomoči, torej datum, od katerega dalje tožeča stranka zaradi spremenjenih okoliščin ni več upravičena do brezplačne pravne pomoči. To izhaja iz prvega odstavka 42. člena ZBPP, ki govori o "nastopu okoliščin … zaradi katerih upravičenec ni več upravičen do brezplačne pravne pomoči...".

20.Drugače je lahko v primerih, ko se naknadno ugotovi zamolčanje oziroma prikrivanje podatkov o materialnem stanju prosilca in njegovih družinskih članov že ob vložitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Sodišče opozarja na določbo šestega odstavka 20. člena ZBPP, ki določa, da če strokovna služba ugotovi, da so podatki o materialnem položaju prosilca ali njegove družine, ki so jih na podlagi drugega odstavka istega člena dolžni dati prosilec in druge osebe iz prvega odstavka 14. člena ZBPP, neresnični, ravna pristojni organ po določbah ZBPP o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti pravni pomoči. Le zamolčanje oziroma prikrivanje tovrstnih podatkov ima lahko za posledico, da se v smislu 43. člena ZBPP brezplačna pravna pomoč šteje za neupravičeno prejeto že od dodelitve dalje. Zaradi navedenega je pomembno, na katerih razlogih tožena stranka utemeljuje svoj zaključek o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči in kdaj so ti razlogi nastopili.

21.Zaradi smotrnosti vodenja postopka in odločanja sodišče mimo izpodbojnih razlogov opozarja toženo stranko na pomanjkljivosti v izreku in obrazložitvi izpodbijane odločbe. Tožena stranka v 1. točki izreka izpodbijane odločbe odloči o razrešitvi odvetnika A. A., ne da bi obrazložitev vsebovala razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo odločitev o razrešitvi odvetnika, in navedbo določb, na katere tožena stranka opira odločitev o razrešitvi (5. in 3. točka prvega odstavka 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku). Po drugi strani se tožena stranka v obrazložitvi odločbe sklicuje na nastop spremenjenih okoliščin in odloči o povrnitvi neupravičeno prejete pomoči, a v izreku odločbe ne ugotovi prenehanja upravičenosti do brezplačne pravne pomoči, kakor v takih primerih zapoveduje drugi odstavek 42. člena ZBPP. Odločitev o vračilu neupravičeno prejete pomoči je vezana na predhodno ugotovitev o prenehanju upravičenosti do brezplačne pravne pomoči, ki mora biti glede na drugi odstavek 42. člena ZBPP del izreka odločbe.

K II. točki izreka

22.Tožeča stranka v zadevi zahteva tudi povrnitev stroškov postopka. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo, je odločilo, da mora tožena stranka tožeči stranki v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 povrniti stroške postopka. Na podlagi drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je sodišče prisodilo tožeči stranki ustrezen pavšalni znesek povračila stroškov v višini 285,00 EUR, kar z 22 % DDV znaša 347,70 EUR. Zadeva je bila namreč rešena zunaj glavne obravnave, tožečo stranko pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik. Prisojeni znesek stroškov v višini 347,70 EUR mora tožeči stranki povrniti tožena stranka v roku 15 dni, šteto od dne, ko ji je vročena ta sodba (313. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), od poteka tako določenega paricijskega roka dalje tečejo tudi zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

------------------------------- 1 Tožena stranka se v izpodbijani odločbi sklicuje na podatke pristojne upravne enote, ki jih sodišče v upravnem spisu ne zasledi, pač pa se v njem nahajajo izpisi iz evidence e-RISK. 2 Prim. s sodbama UPRS II U 300/2019-9 z dne 3. 7. 2019 in I U 451/2015 z dne 2. 6. 2015.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 41, 41/3, 42, 42/2, 43

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.