U-I-21/99

15. 7. 1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Zorana Trifunoviča iz Maribora, ki ga zastopa Zoran Toplak, odvetnik v Mariboru, na seji dne 15. julija 1999

s k l e n i l o:

Pobuda Zorana Trifunoviča za začetek postopka za oceno ustavnosti 42., 202., 203., 210., 240., 288., 363., 368. in 378. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94, 72/98 in 6/99) se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Dne 20. 1. 1999 je pobudnik vložil pobudo za oceno ustavnosti, v kateri izrecno izpodbija 42., 202., 203., 210., 240., 288., 363., 368. in 378. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP), vsebinsko pa se omejuje na posamezne odstavke teh členov. Tako naj bi bil drugi do četrti odstavek 210. člena ZKP, ki opredeljuje možnost sprejema pripornika v zavod brez pisnega sklepa, v nasprotju s 3. členom Ustave.

Tretji odstavek 202. člena, ki določa, da se sklep o priporu vroči priporniku najpozneje v 48 urah, in drugi odstavek 203. člena ZKP, ki določa, da mora preiskovalni sodnik zaslišati tistega, ki mu je vzeta prostost, najkasneje v 48 urah, naj bi bila v nasprotju z 20. členom Ustave. Prvi odstavek 378. člena ZKP, ki določa, da se o seji senata pritožbenega sodišča obtoženec obvesti le če to zahteva, naj bi bil v nasprotju z 22. členom Ustave. Šesti (pravilno: peti) odstavek 42. člena, ki določa zavrženje predloga za izločitev sodnika zaradi pristranskosti, če je vložen po začetku glavne obravnave, tretji odstavek 202. člena in prvi odstavek 363. člena ZKP, ki določa 15 oziroma 30 dnevni instrukcijski rok za izdelavo pisnega odpravka sodbe, naj bi bili v nasprotju s 23. členom Ustave.

Drugi odstavek 288. člena, ki določa vsebino vabila na glavno obravnavo, ter 362. člen, ki opredeljuje vsebino pouka strankam po razglasitvi sodbe, in 368. člen, ki opredeljuje institut napovedi pritožbe, naj bi bili v nasprotju s 25. členom Ustave.

Peti in šesti odstavek 240. člena, ki opredeljuje zaslišanje prič brez razkritja njihove identitete, pa naj bi bila v nasprotju s prvo in drugo alineo 29. člena Ustave. V pobudi navaja, da je nesporno, da ima kot oseba v kazenskem postopku neposreden interes za ugotavljanje ustavnosti zakona, ki ureja položaj oseb v kazenskem postopku.

2.Na poziv Ustavnega sodišča je pobudnik podrobneje opredelil domnevni pravni interes za vložitev pobude. Pravni interes glede šestega (pravilno: petega) odstavka 42. člena, petega in šestega odstavka 240. člena, 362. člena, 368. člena in prvega odstavka 378. člena ZKP pobudnik tudi v dopolnitvi vloge izkazuje z dejstvom, da je v kazenskem postopku in predpostavko, da bo v nadaljnjih fazah postopka prišlo do uporabe nekateri določb ZKP, za katere meni, da niso v skladu z Ustavo. Pravni interes glede tretjega odstavka 202. člena, drugega odstavka 203. člena in drugega do četrtega odstavka 210. člena ZKP pa pobudnik izkazuje z dejstvom, da mu je bila dne 8. 12. 1998 odvzeta prostost in je bil odpeljan v mariborske zapore, zaslišan pred preiskovalnim sodnikom pa je bil šele 10. 12. 1998, ko je bil izdan tudi sklep o odreditvi pripora. Glede drugega odstavka 288. člena ZKP pobudnik navaja, da ga neposredno ne zadeva, pravnega interesa za vložitev pobude za presojo ustavnosti 363. člena ZKP pa ne navaja.

B.

3.V skladu z določbo 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) lahko da pobudo za začetek postopka vsakdo, če izkaže svoj pravni interes. Ta pa je podan, če predpis, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj.

4.Z utemeljitvijo, da ima kot oseba v kazenskem postopku neposreden interes za ugotavljanje ustavnosti zakona, ki ureja položaj oseb v kazenskem postopku, ni izkazan pravni interes, saj bi bilo tako mogoče vsakomur, ki je v kazenskem postopku, priznati pravni interes za izpodbijanje katerekoli določbe ZKP.

5.To pa ne bi bilo v skladu z namenom, zaradi katerega je zahtevo po pravnem interesu postavila že Ustava v drugem odstavku 162. člena, podrobneje pa jo je opredelil ZUstS v drugem odstavku 24. člena. Predpis mora neposredno posegati v pravni položaj pobudnika. Pobudnikove navedbe, da utegne izkazovati ta pravni interes v nadaljnjem poteku kazenskega postopka na glavni obravnavi (izločitev sodnika in identifikacija priče) in v pritožbenem postopku, pa za priznanje neposrednega pravnega interesa ne zadoščajo. V času, ko je bila pobuda vložena, je bil kazenski postopek zoper pobudnika v fazi preiskave, v času te presoje pa je postopek v fazi preizkusa obtožnice, zato ni gotovo, da bo do glavne obravnave o zadevi sploh prišlo. Glede na težnjo pobudnika, da si preko vložene pobude za presojo ustavnosti čim prej zagotovi zanj ugodnejšo ureditev kazenskega postopka, po možnosti še preden se ta uporabi zoper njega, pa je treba dodati, da pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti predpisa ni pravno sredstvo, ki bi lahko nadomestilo v zakonu določena pravna sredstva, vključno z ustavno pritožbo za varstvo človekovih pravic. Po določbi 416. člena ZKP pa je mogoče v primeru, če je z odločbo Ustavnega sodišča predpis, na podlag katerega je bila izdana pravnomočna obsodilna sodba, razveljavljen, vložiti predlog za obnovo kazenskega postopka.

6.Z utemeljitvijo, da je bil zoper pobudnika s sklepom z dne 10. 12. 1998 odrejen pripor, pravni interes prav tako ni izkazan. Pobudnik se namreč sklicuje na sklep o odreditvi pripora, ki je bil izdan še pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 72/98 - ZKP-A), ki je po mnenju pobudnika povzročil neskladnost s pobudo izpodbijanih zakonskih določb z Ustavo.

Spremembe in dopolnitve ZKP so stopile v veljavo dne 23. 1. 1999, zato se pri odvzemu prostosti dne 8. 12. 1998, zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom, pri odreditvi pripora, pri vročanju pripornega sklepa in pri izvrševanju pripora, na kar se sklicuje pobudnik, sploh še niso mogle uporabiti. Možnost, da se bodo kdaj v bodoče lahko uporabile, pa iz razlogov prejšnje točke te obrazložitve ne izkazuje, da določbe neposredno posegajo v pravice oziroma pravni položaj pobudnika. Kolikor bodo izpodbijane določbe v kazenskem postopku zoper njega tudi dejansko uporabljene, pa bo imel pobudnik neposredni pravni interes, da vloži pobudo za njihovo ustavnosodno presojo.

7.Ker pobudnik ni izkazal pravnega interesa za začetek postopka za presojo ustavnosti je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč - Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam - Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k : Franc Testen