Jedro

Posebne zahteve za izločitev iz stečajne mase, zunaj postopka preizkusa prijavljenih terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic, upnik nima.

V stečajnem postopku sodišče ne more odločiti o obstoju izločitvene pravice, če je ta prerekana.

Izrek

I. Pritožbi zoper 1. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje se ugodi in se v tem delu navedeni sklep razveljavi.

II. Pritožba zoper 2. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje se zavrne in se izpodbijani sklep v tem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom 1.) zavrnilo predlog A. M. z dne 27.5.2014 za izločitev parcel št. 520/1 in 521/1 k. o. X iz stečajne mase in 2.) zavrnilo ugovor A. M. z dne 29.7.2014 na prodajo teh parcel. 2. Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil. Navaja, da je sodišče prve stopnje enostransko obravnavalo zadevo, zato naj zadevo ponovno preuči. Lastnikov sin je že 29.3.2012 poslal upravitelju interes svojega očeta - upnika za ureditev dokumentacije, doplačilo oziroma kako drugo dejanje za vpis v zemljiško knjigo. Trdno je bil prepričan, da dela v skladu z zakonom, saj je bil upravitelju poslan dokument o lastništvu; tudi zato, ker je bil H. dolžen opraviti vpis v zemljiško knjigo. Upravitelj je bil dolžen preveriti lastniško relacijo teh parcel; če ni našel dokumenta, bi bil dolžen vzpostaviti stik z lastnikom, ki ga je večkrat seznanil že leto dni pred rokom prodaje. Upravitelj je v skladu s svojo zaposlitvijo v javni službi in je dolžen korektno opravljati svojo dolžnost, to je korektno obnašanje do strank v postopku in enakovredno obravnavanje vseh strank. Nedopustno je ponovno prodati lastnino drugega, saj je to kraja in sodi v kazenske zadeve.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Dejstvo, da naj bi upnik že 29.3.2012 obvestil upravitelja o interesu za ureditev zadeve, za odločanje ni pomembno. Upnik mora namreč svoje pravice v razmerju do stečajnega dolžnika uveljaviti v stečajnem postopku (1. odstavek 227. člena Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP), torej pri sodišču, ki ta postopek vodi. V primeru uveljavljanja izločitvene pravice to pomeni, da mora prijavo te pravice vložiti na sodišče (1. odstavek 299. člena ZFPPIPP). To je dolžnik storil šele 27.5.2014 (procesno dejanje – PD 212) oziroma z vsemi potrebnimi sestavinami 28.7.2014 (PD 252), njegova prijavljena izločitvena pravica je bila preizkušena v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 17.11.2014 (PD 300), ki je bil objavljen na spletni strani AJPES za objave v insolvenčnih postopkih 21.11.2014. Posebne zahteve za izločitev iz stečajne mase, zunaj postopka preizkusa prijavljenih terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic, upnik niti nima.

5. Pri tem pa ni pomemben naslov vloge, pomembna je njena vsebina. Višje sodišče ugotavlja, da vloga z dne 27.5.2014 vsebinsko predstavlja prijavo izločitvene pravice, ki je bila sicer nepopolna, vendar pa jo je upnik (pritožnik) dopolnil z vlogo z dne 10.7.2014, ki jo je sodišče prve stopnje prejelo od njegovega pooblaščenca – odvetnika 28.7.2014 (PD 252). Ta prijava izločitvene pravice se obravnava v postopku preizkusa upnikove izločitvene pravice, v katerem bo njegova izločitvena pravica preizkušena – s tem v zvezi je bil že objavljen dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev (PD 300).

6. Vloga z dne 27.5.2014 tako ne predstavlja neke samostojne vloge, temveč (sicer nepopolno) prijavo izločitvene pravice, ki je že bila dopolnjena in se tudi obravnava. Zato je višje sodišče v tem delu pritožbi ugodilo in 1. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje razveljavilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

7. Prav tako ni možen ugovor na prodajo, ki je bila že izvedena na podlagi sklepa o prodaji z dne 10.9.2012 in vabila k dajanju ponudb z dne 22.1.2013, dolžnik pa je svojo vlogo vložil šele v juliju 2014 (vloga z dne 29.7.2014 je prispela na sodišče 31.7.2014 – PD 257). Sklep o prodaji je postal pravnomočen leto in pol pred vložitvijo vloge z naslovom "Ugovor na prodajo parcel št. 520/1 in 521/1 obe k. o. X na dražbi iz stečajne mase H.". S pozno prijavo terjatve je upnik izgubil možnost doseči priznanje lastninske pravice na omenjenih dveh parcelah, saj je do prodaje že prišlo (primerjaj 5. odstavek 299. člena ZFPPIPP), ostala mu je le še možnost zahtevati, da se mu plača denarni znesek, dosežen s prodajo teh parcel, zmanjšan za stroške prodaje, kar s prijavo, podano po odvetniku, upnik tudi uveljavlja. Pri tem višje sodišče še opozarja, da je upravitelj prerekal prijavljeno izločitveno pravico iz razloga, da lastništvo ni izkazano. To pa pomeni, da mu izločitvena pravica ne bo priznana in jo bo moral iztožiti, kar hkrati tudi pomeni, da bo moral v zakonskem roku enega meseca od objave sklepa o preizkusu terjatev vložiti ustrezno tožbo. Če tega ne bo storil, bo izgubil tudi pravico do izplačila kupnine (seveda zmanjšane za stroške prodaje). V stečajnem postopku sodišče ne more odločiti o obstoju izločitvene pravice, če je ta prerekana.

8. Sklep o prodaji nepremičnine je tako že dolgo pravnomočen, ugovor zoper sklep o prodaji niti ni možen. Vsebinsko se ta vloga lahko obravnava le kot pritožba zoper sklep o prodaji, taka pritožba pa je seveda prepozna, zato bi jo moralo sodišče prve stopnje zavreči. Vendar pa za upnika ni vsebinske razlike, ali je bil ta "ugovor" zavržen ali zavrnjen, zato je višje sodišče pritožbo zoper 2. točko izreka sodišča prve stopnje zavrnilo in potrdilo sklep v tem delu (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

9. Na koncu višje sodišče še dodaja, da se v tej fazi postopka ne more ugotavljati, ali je upravitelj ravnal pravilno ali ne, ko je predlagal prodajo teh parcel. Dejstvo pa je, da je bil sklep o prodaji objavljen, tako da so se imeli vsi upniki priložnost seznaniti z njim (pri čemer velja neizpodbojna domneva, da se je vsaka stranka postopka in druga oseba seznanila s vsebino objavljenega sklepa s potekom osmih dni po objavi take odločbe – primerjaj 4. odstavek 122. člena ZFPPIPP), pa se pritožnik zoper njega takrat, ko bi se lahko, ni pritožil. Upnika pa velja opozoriti, da je zoper stečajnega dolžnika enkrat že tekel stečajni postopek, in to enajst let (od leta 1992 do leta 2003), pa v vsem tem času zadeve ni uredil, prav tako pa se je obravnavani stečajni postopek začel že 17.6.2009, ko je bil objavljen tudi oklic o začetku stečajnega postopka, še dodatni oklic pa je bil objavljen 12.3.2010, v obeh pa je bilo jasno navedeno, da morajo upniki prijaviti tudi izločitvene pravice in da je to treba vložiti na sodišče. Tokrat je dolžnik prijavil svojo izločitveno pravico šele štiri leta kasneje. To pa kaže na veliko pomanjkanje skrbi za premoženje pri osebi, ki meni, da je lastnica določenega premoženja. Začetek prodaje teh nepremičnin pa bi upnik lahko preprečil le s pravočasno prijavo izločitvene pravice (3. odstavek 330. člena ZFPPIPP), torej s prijavo v roku treh mesecev po objavi oklica o začetku stečajnega postopka (1. odstavek 299. člena ZFPPIPP). Zdaj je za to prepozno.