Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V konkretnih okoliščinah ni mogoče zaključiti, da je bilo za toženo stranko objektivno predvidljivo, da bo razbitje stekel privedlo do nemožnosti prodaje sladoledne vitrine. Med razbitjem stekla in nemožnostjo prodaje sladoledne vitrine zato ni vzročne zveze, ki bi bila izkazana z zadostno stopnjo verjetnosti. Zato predpostavke za obstoj neposlovne odškodninske odgovornosti tožene stranke zaradi nemožnosti prodaje sladoledne vitrine po oceni pritožbenega sodišča niso izkazane.
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.
II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka
1. Z izpodbijanim sodbo in sklepom (pravilno sodbo) je sodišče prve stopnje odločilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 45725/2015 z dne 20. 4. 2015 razveljavi tudi v prvem in tretjem odstavku izreka ter tožbeni zahtevek zavrnilo (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti pravdne stroške v višini 1.768,54 EUR, po preteku določenega roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do izpolnitve obveznosti (II. točka izreka).
2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek pred drugega sodnika. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.
3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje je odškodninski zahtevek tožeče stranke presojalo tako na pogodbeni kot tudi na nepogodbeni podlagi, zato ne držijo pritožbeni očitki, da je obstoj odškodninske odgovornosti tožene stranke pogojevalo z obstojem pogodbe.
6. Prav tako niso utemeljene pritožbene navedbe, da je tožena stranka nastalo škodo prijavila pri Zavarovalnici d. d., s čimer naj bi priznala nastanek škode, vzročno zvezo in odgovornost. Tožeča stranka je v vlogi, s katero je dopolnila tožbo (list. št. 38) sama trdila, da je G. d. o. o. (in ne tožena stranka) tista, ki je na Zavarovalnico d. d. vložila zahtevek za izplačilo odškodnine, kar izhaja tudi iz elektronskega sporočila, ki ga je predstavnica G. d. o. o. poslala predstavnici Zavarovalnice d. d. dne 22. 4. 2013 (A14), v katerem je prva drugi sporočila, da oškodovanec v konkretnem primeru ni G. d. o. o., temveč tožeča stranka. Zato nasprotne pritožbene trditve niso utemeljene.
7. Sodišče prve stopnje je na podlagi trditev tožeče1 stranke ugotovilo, da je bil, še preden je bilo na sladoledni vitrini razbito steklo, iz nje odstranjen njen vitalni del – kompresor, zaradi česar ni mogla več obratovati, kar je po oceni pritožbenega sodišča bistveno za presojo pravilnosti izpodbijane sodbe. Tožeča stranka je trdila, da ji je med drugim zaradi ravnanja tožene stranke (razbitja stekla)2 nastala škoda zaradi nemožnosti prodaje sladoledne vitrine tretjemu za kupnino v znesku 13.420,00 EUR. Ni sporno, da je tožena stranka tista, ki je na sladoledni vitrini razbila stekla, morebitnih trditev o vrednosti stekel, ki jih je razbila tožena stranka, pa tožeča stranka ni podala.
8. Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da ni podana vzročna zveza med poškodovanjem stekla na vitrini in neprejeto kupnino za prodano (delujočo) sladoledno vitrino. Drži sicer, da dejstvo, ali je tožena stranka vedela, kdo je lastnik vitrine, ni odločilno,3 vendar je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahtevka vseeno pravilna. Kdor povzroči drugemu škodo, jo je dolžan povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde (131. člen Obligacijskega zakonika - OZ). Predpostavke neposlovne odškodninske odgovornosti so: protipravnost ravnanja, škoda, vzročna zveza in krivda. Škodni dogodek, kot ga je zatrjevala tožeča stranka, in sicer nemožnost prodaje sladoledne vitrine zaradi uničenja vitrine, namreč za toženo stranko ni mogel biti objektivno predvidljiva posledica njenega neskrbnega ravnanja z vitrino brez kompresorja, pri katerem je prišlo do razbitja stekel na tej nedelujoči vitrini. Povedano drugače, v konkretnih okoliščinah ni mogoče zaključiti, da je bilo za toženo stranko objektivno predvidljivo, da bo razbitje stekel privedlo do nemožnosti prodaje sladoledne vitrine.4 Med razbitjem stekla in nemožnostjo prodaje sladoledne vitrine zato nedvomno ni vzročne zveze, ki bi bila izkazana z zadostno stopnjo verjetnosti.5 Zato predpostavke za obstoj neposlovne odškodninske odgovornosti tožene stranke zaradi nemožnosti prodaje sladoledne vitrine po oceni pritožbenega sodišča niso izkazane. Sodišče prve stopnje je navedlo, da nemožnost prodaje sladoledne vitrine ni bila objektivno predvidljiva posledica škodnega dogodka. Pritožbeno sodišče zato ni moglo pritrditi tožeči stranki, da je izpodbijana sodba obremenjena z bistveno s kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
9. S tem se izkaže, da nobeden od pritožbenih razlogov, ki jih je uveljavljala tožeča stranka s pritožbo, ni utemeljen; prav tako pritožbeno sodišče ni našlo nobene od kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).
10. Posledično je odločilo, da tožeča stranka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).
1 Glej list. št. 38. 2 Poleg ravnanja Gostinska oprema G. d. o. o. (v nadaljevanju G. d. o. o.) za katero je ugotovljeno, da je iz sladoledne vitrine odstranila kompresor. 3 Zato tudi ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi sodišče prve stopnje v zvezi s tem, da je tožena stranka vedela, kdo je lastnik vitrine, moralo zaslišati predstavnico Zavarovalnice d. d. 4 Primerjaj Obligacijski zakonik s komentarjem, 1. knjiga, str. 707, 711. 5 Obligacijski zakonik s komentarjem, 1. knjiga, str. 713, 731 – 732.