Jedro

Institut prenosa krajevne pristojnosti ni namenjen zagotavljanju rednega izvajanja sodne oblasti, sojenju brez nepotrebnega odlašanja ali odpravi sodnih zaostankov.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodiščem v Slovenskih Konjicah je v teku izvršilni postopek VL 14910/2011 zaradi izterjave denarne terjatve.

2. Dolžnik je 18. 11. 2011 predlagal prenos krajevne pristojnosti sodišč prve in druge stopnje s trditvami o smotrnosti in o tem, da okoliščine vzbujajo dvom v nepristranskost odločanja.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo lahko tako lažje opravil postopek ali če so za to podani drugi tehtni razlogi.

5. Da naj bi se izvršilni postopek lažje kot pri pristojnem Okrajnem sodišču v Slovenskih Konjicah opravil drugje (v Kopru oziroma Piranu) dolžnik utemeljuje s trditvama, da ima prijavljeno stalno prebivališče v Piranu in da je predlagal ogled kraja – Pirana, kjer mu je bilo vlomljeno v poštni nabiralnik. Vrhovno sodišče ocenjuje te trditve kot neutemeljene. Dolžnik v svojih vlogah sam navaja svoj naslov …, p. Loče, v obravnavanem predlogu pa navaja, da ima v Piranu le formalno prijavljeno stalno prebivališče. Okoliščine v zvezi z ogledom poštnega nabiralnika pa tudi niso dovolj relevantne, da bi v primerjavi z ostalimi okoliščinami tega izvršilnega postopka prevesile presojo o smotrnosti postopka pred drugim in ne pristojnim sodiščem.

6. Dvom v nepristranskost odločanja pristojnega sodišča dolžnik utemeljuje s trditvami o počasnosti postopkov tega sodišča, v katerih je kot stranka nastopal sam ali njegovi družinski člani, ima pa tudi občutek, da zaradi priimka sodišče apriori odloča v korist nasprotne stranke. Vrhovno sodišče ocenjuje, da navedene trditve ter zatrjevano dolžnikovo nezadovoljstvo z delom pristojnega sodišča, ki naj ne bi bilo nepristransko, ne pomenijo tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Subjektivno prepričanje nasprotnega udeleženca o preteklih napačnih odločitvah pristojnega sodišča, o dolgotrajnosti postopkov in o napakah v tem postopku po presoji Vrhovnega sodišča ne more razumno utemeljevati dvoma v nepristranskost tega sodišča. Vprašanje napačnosti ali pravilnosti odločitev sodišča se vselej obravnava v okviru pravnih sredstev v matičnih postopkih, ne pa v okviru postopka v smislu 67. člena ZPP. Dojemanje vodenja postopkov na Okrajnem sodišču v Slovenskih Konjicah kot pristranskih ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“. Institut prenosa krajevne pristojnosti ni namenjen zagotavljanju rednega izvajanja sodne oblasti, sojenju brez nepotrebnega odlašanja ali odpravi sodnih zaostankov. Pravih tehtnih razlogov v smislu 67. člena ZPP, ki bi pomenili upravičen dvom v nepristranskost pristojnega sodišča, dolžnik ne zatrjuje. Okoliščina, da naj bi bilo sodišče v Celju naročnik storitev, ki jih je opravil upnik, pa je tudi nepomembna, saj zadevo obravnava pristojno sodišče v Slovenskih Konjicah. Zato je Vrhovno sodišče predlog za določitev drugega sodišča namesto Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah, kot neutemeljen zavrnilo.

7. Dolžnik predlaga tudi določitev drugega stvarno pristojnega pritožbenega sodišča namesto krajevno pristojnega pritožbenega sodišča, to je Višjega sodišča v Celju. Vendar pa glede tega dolžnikov predlog ne vsebuje nobene utemeljitve, razen trditve, da je bilo sodišče v C. naročnik storitev, ki jih je opravil upnik. Iz dolžnikove priloge (spletna aplikacija za spremljanje izdatkov javnih institucij) pa izhaja znesek plačil Okrožna sodišča v Celju upniku v znesku 1.880 EUR. Navedeno se ne nanaša na Višje sodišče v Celju. V zvezi s tem sodiščem torej niso izkazani nikakršni tehtni razlogi za delegacijo, zato je Vrhovno sodišče predlog tudi v tem delu zavrnilo.