Jedro

Pravilno je ravnanje izvršitelja, ko je upnikov predlog, za katerega odločanje ni bil pristojen, posredoval sodišču. V skladu z zakonom je bilo tudi ravnanje sodišča, ko je na podlagi predloga odločilo, da se izvršba odloži.

Izrek

Pritožba upnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je dolžan upnik plačati sodno takso za predlog in za sklep o odlogu izvršbe v skupni višini 10.450,00 SIT.

Proti navedenemu sklepu je upnik po svoji pooblaščenki vložil pritožbo in predlagal njegovo razveljavitev. V pritožbi navaja, da predloga za odlog izvršbe pri sodišču ni podal, zato je bila izdaja sklepa o odlogu z dne 04.02.2005 povsem nepotrebna. Ker pa predloga za odlog ni podal, mu je sodišče neupravičeno naložilo plačilo sodne takse. Vzrok za to pritožbo je v napaki sodišča zato tudi pričakuje, da mu sodišče zanjo ne bo naložilo plačila takse za pritožbo.

Pritožba upnika ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče v obravnavanem primeru ugotavlja, da je upnik med opravljanjem izvršilnih dejanj v vlogi z dne 10.11.2004, ki jo je sicer poslal izvršitelju, predlagal odlog izvršbe do februarja 2005, ko bo o morebitni potrebnosti nadaljevanja izvršbe podal predlog oziroma obvestilo o poplačilu. Ta upnikov predlog je izvršitelj dne 03.02.2005 posredoval sodišču, ki je nato dne 04.02.2005 izdalo sklep, s katerim je izvršbo odložilo do 28.02.2005. Sklep o odlogu izvršbe je bil dne 10.02.2005 vročen pooblaščenki upnika, ki se zoper njega ni pritožila. Dne 14.02.2005 je le sodišče obvestila, da je dolžnik svoj dolg do upnika poravnal in da nadaljnja izvršba ni več potrebna. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju pa se pokaže, da upnikove trditve, da predloga za odlog izvršbe ni podal, ne ustrezajo dejanskemu stanju. Res je sicer, kar navaja upnik, da predloga ni podal sodišču pač pa ga je podal izvršitelju, kar pa dejansko ne spremeni zadeve. Glede na to, da so po 7.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) izvršitelji pristojni opravljati le neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja, je bilo ravnanje izvršitelja v obravnavanem primeru, ko je upnikov predlog, za katerega odločanje sicer ni bil pristojen, posredoval sodišču kot pristojnemu organu za odločitev o odlogu izvršbe, povsem pravilna. V skladu z zakonom pa je bilo tudi ravnanje sodišča, ko je na podlagi takega predloga odločilo, da se izvršba odloži do 28.02.2005. Očitno je, da pomislekov glede pravilnosti in zakonitosti takega sklepa ni imel, vse dokler ni prejel taksnih opominov niti upnik, saj se zoper ta sklep sploh ni pritožil in je sklep o odlogu izvršbe postal pravnomočen. Zato pa je bilo tudi ravnanje sodišča, ko je upniku odmerilo sodno takso za predlog in sklep, povsem pravilno. Upoštevajoč gornjo obrazložitev, je pritožbeno sodišče na podlagi 2.tč. 365.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15.čl. ZIZ pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.