Jedro

Ker je odškodnina odmerjena v skladu z ustaljeno sodno prakso, je bil predlog za dopustitev revizije zavrnjen.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik zahteva povračilo nepremoženjske škode, ki jo je utrpel 4. 1. 2004, ko ga je v lokalu toženkinega zavarovanca v predel levega uhlja udaril redar. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženka dolžna tožniku v roku petnajst dni plačati 7.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 5. 2007 dalje do plačila, v presežku do zahtevanih 16.900 EUR pa se tožbeni zahtevek zavrne.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo izpodbijano sodbo.

3. Zoper to sodbo je tožnik na podlagi 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem opozarja, da izpodbijana odločitev odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča RS (odločbe II Ips 403/2006, II Ips 100/2006 in II Ips 70/2003) ter ne vzpostavlja ustreznega razmerja med odškodninami za večje in manjše škode. Meni, da je odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem glede na ugotovitve izvedenca medicinske stroke prisojena prenizko in je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen v celoti. Enako velja za na nižjih stopnjah sojenja odmerjeni odškodnini za tožnikov strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Sodišči prve in druge stopnje sta napačno ovrednotili ugotovljene škodne posledice, zlasti nista dovolj upoštevali pomena izgube sluha za tožnikovo poklicno udejstvovanje in s tem načela individualizacije odškodnine . Tožnika je okvara sluha prizadela v njegovem najbolj aktivnem delovnem obdobju.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je primerjalo tožniku pravnomočno prisojeno odškodnino z odškodninami v treh zadevah, na katere se sklicuje v svojem predlogu, in z odškodninami v številnih drugih njegovemu podobnih primerih, zabeleženih v sodni praksi Vrhovnega sodišča. Ta primerjava potrjuje ustrezno umeščenost tožniku odmerjene odškodnine za nepremoženjsko škodo v okvir ostalih prisojenih odškodnin za takšno škodo;(1) zatrjevanega odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča torej ni.

Predlagatelju, ki (obrazloženo) graja tudi višino prisojene odškodnine za strah, je treba pojasniti, da je (bilo) v tem delu njegovemu zahtevku ugodeno v celoti.

6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP v obravnavanem primeru niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

Op. št. (1): Glej na primer odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 201/2004, II Ips 789/2005, II Ips 61/2008 idr.