Jedro

S takšnim postopanjem, ko je sodišče prve stopnje opravilo narok v obsojenčevi nenavzočnosti, pa ni presodilo, ali je zaslišanje obsojenca vendarle potrebno, saj ni ugotavljalo vzrokov oziroma razlogov za neizpolnitev posebnega pogoja. Navedena okoliščina pa je nedvomno pomembna za pravilno ugotovitev, kaj je bil vzrok za neizpolnitev posebnega pogoja, in sicer ali so bile to objektivne okoliščine ali pa je vzrok pripisati obsojenčevi krivdi.

- Razen tega pa je sodišče prve stopnje opravilo narok za preklic pogojne obsodbe, ne da bi za to bili izpolnjeni zakonski pogoji, saj obsojeni ni bil pravilno vabljen na narok. S takšnim postopanjem pa je sodišče prve stopnje kršilo obsojenčevo pravico podati razloge o tem zakaj ni izpolnil dodatnega pogoja.

Izrek

Pritožbi zagovornice obsojenega S.S. se ugodi sodba sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Z napadeno sodbo je sodišče prve stopnje obsojenemu S.S. pogojno obsodbo izrečeno s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru III K 7688/2012 dne 9. 5. 2013, ki je postala pravnomočna dne 18. 5. 2013, na podlagi četrtega odstavka 506. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) preklicalo in obsojenemu S.S. izreklo s pogojno obsodbo določeno kazen 7 mesecev zapora. Po četrtem odstavku 95. člena ZKP je sodišče prve stopnje obsojenega oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

2. Zoper takšno sodbo se je pritožila zagovornica obsojenega zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeno sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Zagovornica obsojenega v pritožbi uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/II ZKP, ki jo je sodišče prve stopnje zagrešilo s tem, ker obsojenega ni vabilo na narok za preklic pogojne obsodbe ter mu tako ni dalo možnosti podati zagovora, prav tako pa ni preverjalo razloge za neizpolnitev dodatnega pogoja, naloženega mu s pogojno obsodbo.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je uveljavljana kršitev podana, saj iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje narok za preklic pogojne obsodbe dne 22. 9. 2016 opravilo v nenavzočnosti obsojenega. S takšnim postopanjem, ko je sodišče prve stopnje opravilo narok v obsojenčevi nenavzočnosti, pa ni presodilo, ali je zaslišanje obsojenca vendarle potrebno, saj ni ugotavljalo vzrokov oziroma razlogov za neizpolnitev posebnega pogoja. Navedena okoliščina pa je nedvomno pomembna za pravilno ugotovitev, kaj je bil vzrok za neizpolnitev posebnega pogoja, in sicer ali so bile to objektivne okoliščine ali pa je vzrok pripisati obsojenčevi krivdi. Ker te okoliščine niso bile natančno raziskane in preverjene, se preklic pogojne obsodbe pokaže kot preuranjen. Razen tega pa je sodišče prve stopnje opravilo narok za preklic pogojne obsodbe, ne da bi za to bili izpolnjeni zakonski pogoji, saj obsojeni ni bil pravilno vabljen na narok. S takšnim postopanjem pa je sodišče prve stopnje kršilo obsojenčevo pravico podati razloge o tem zakaj ni izpolnil dodatnega pogoja. Sodišče namreč mora v vsakem primeru preveriti razloge oziroma dati obsojenemu možnost, da jih predstavi ter šele nato odločiti o tem ali bo pogojno obsodbo preklicalo ali ne, kot to pravilno navaja tudi zagovornica v pritožbi, saj mora sodišče presoditi ali je zaslišanje obsojenca potrebno glede na razpoložljive podatke. Zato je uveljavljena bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/II ZKP podana.

6. Zagovornica sicer uveljavlja še pritožbeni razlog zmotne uporabe kazenskega zakona iz člena 372/2 ZKP, ki ga uveljavlja v posledici nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, ko se sklicuje na to, da sodišče ni preverjalo okoliščin o premoženjskih razmerah obsojenega. Takšna kršitev pa ni mogoča, saj kršitev kazenskega zakona vselej predpostavlja, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje ugotovilo pravilno in popolno, le kazenski zakon je uporabilo napačno ali pa ga sploh ni uporabilo.

7. Uveljavljana bistvene kršitev določb kazenskega postopka ima za posledico razveljavitev napadene sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti ugotovljeno kršitev, skrbno pretehtati pritožbene navedbe, ki gredo v smeri zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in ponovno odločiti o tem, ali so izpolnjeni pogoji za preklic pogojne obsodbe in izvršitev v njej določene kazni.

8. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno, in ker pri uradnem preizkusu napadene sodbe ni ugotovilo kršitev iz člena 383/I ZKP o pritožbi zagovornice obsojenega odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.