Jedro

Korigirna dolžnost sodišča glede vrednosti spornega predmeta se uresniči: zaradi enakega varstva pravic ali zaradi preprečitve zlorabe procesnih pravic.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. V tej nepravdni zadevi je sodišče prve stopnje predlagateljema naložilo, naj nasprotnemu udeležencu plačata njegove stroške postopka v višini 515,40 EUR s pripadajočimi obrestmi.

2. Proti temu sklepu vlagata pritožbo predlagatelja. Bistvo pritožbe je v tezi, da je sodišče stroške postopka odmerilo od previsoke vrednosti spornega predmeta. Pritožnika utemeljujeta, zakaj je vrednost spornega predmeta, ki jo je iz njima nerazumljivih razlogov določil njun pooblaščenec v predlogu, previsoka. Sodišču predlagata, naj odločitev spremeni tako, da bodo stroški (ki sta jih pripravljena plačati) odmerjeni od realne vrednosti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kadar se tožbeni zahtevek (ali predlog v nepravdnem postopku) ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi (oz. v predlogu v nepravdnem postopku). Tožeča stranka sama (oz. v njenem imenu njeni pooblaščenci) je v predlogu za določitev nujne poti določila vrednost spornega predmeta v višini 10.000,00 EUR.

5. V primeru, ko stranka navede očitno previsoko ali prenizko vrednost, tako da nastane vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije, se mora sodišče najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti (tretji odstavek 44. člena ZPP). Gre za tako imenovano korigirno dolžnost sodišča. Ne glede na to, da v obravnavani zadevi glede na naravo stvari navedena vrednost spornega predmeta v ničemer ni vplivala na stvarno pristojnost ali na pravico do revizije, pa se je pritožbeno sodišče kljub temu ukvarjalo z vprašanjem, ali sodišče prve stopnje nemara ni nepravilno opustilo uresničitve korigirne dolžnosti. Ugotovilo je, da je ni opustilo neutemeljeno.

6. Korigirna dolžnost sodišča je namreč v prvi vrsti namenjena enakemu varstvu pravic strank. To v konkretnem primeru pomeni, da določitev vrednosti spornega predmeta (in pravne posledice, ki jih takšna odločitev ima za stranki) ni izključno v rokah ene stranke (tožnika oz. predlagatelja). Tovrstnih razlogov za uresničenje korigirne dolžnosti v konkretnem primeru ni bilo. Nasprotna stranka je določitev vrednosti spornega predmeta z odgovorom na predlog implicitno sprejela oz. priznala.

7. Korigirna dolžnost sodišča je nadalje lahko tudi konkretizacija temeljnega načela prepovedi zlorabe procesnih pravic (11. člen ZPP). Tudi ti razlogi niso podani. Prav nasprotno: ravno zavzemanje pritožnikov, da se vrednost, ki sta jo sama določila, sedaj (ko jima to ni v prid) zniža, (se pravi: za konkreten, njima ustrezajoč namen) bi bila v nasprotju z načelom venire contra factum proprium ter s tem tudi v nasprotju z 11. členom ZPP.

8. Njuna pritožba zato ni utemeljena. Prav tako pa niso podani razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. V skladu s pooblastilom iz 2. točke 365. člena ZPP je zato pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.