Jedro

Predmet pritožbe zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu ne more biti lastna dokazna ocena stranke glede izvedenskega mnenja. Eventuelne nepravilnosti oziroma nepopolnosti se razčistijo v nadaljnjem postopku, takšnega predloga pa s strani skrbnika drugotožene stranke ni bilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodnemu izvedencu in cenilcu gradbene stroke R. G. za opravljeno izvedensko mnenje (pisna izdelava dopolnilnega izvedenskega mnenja z dne 29. 9. 2014 in ustno podajanje mnenja na naroku za glavno obravnavo dne 6. 10. 2014) odmerilo bruto nagrado s stroški ter prispevki, skupaj 397,82 EUR. Po plačilu prispevkov se bruto nagrada s stroški nakaže na izvedenčev transakcijski račun, pri čemer izvedenec ni zavezanec za plačilo DDV. Tožeči stranki je naložilo, da je zaradi poplačila izvedenca dolžna plačati 333,40 EUR na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani.

2. Zoper sklep se pritožuje drugotožena stranka, ki predlaga, da sodišče sklep razveljavi ter prvostopnemu sodišču naloži, da od izvedenca zahteva tudi vrnitev prvotne nagrade, nato pa postavi novega izvedenca. Izvedeniško mnenje je tako zakomplicirano, da je nerazumno in neuporabno. Kljub predloženim računom do tretje faze, računu za zemljišče in komunalno ureditev, nerazumno in neutemeljeno vztraja pri podatkih z G. in podatkih M. ter se izgubi v znanstvenem procentnem računu. Tudi na zaslišanjih na nobeno vprašanje ni odgovoril razumno in je vse prepustil sodišču. Izvedeniško mnenje in dopolnitev nista verodostojni in sta zato neuporabni.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbene navedbe, da naj bi bilo izvedeniško mnenje in dopolnitev tako zakomplicirano, da je nerazumno in neuporabno, da izvedenec nerazumno in neutemeljeno vztraja pri podatkih z G. in podatkih M. ter se izgubi v znanstvenem procentnem računu ter, da naj na zaslišanjih ne bi na nobeno vprašanje odgovoril razumno, pomeni vsebinsko nestrinjanje z izvedeniškim mnenjem, kar ne predstavlja pravno relevantnega pritožbenega razloga zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu.

5. Predmet pritožbe zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu ne more biti lastna dokazna ocena stranke glede izvedenskega mnenja, pač pa se eventuelne nepravilnosti oziroma nepopolnosti razčistijo v nadaljnjem postopku, takšnega predloga pa s strani skrbnika drugotožene stranke ni bilo.

6. Pritožbo z gornjimi pritožbenimi navedbami je namreč podal drugi toženec osebno. Center za socialno delo, ki je skrbnik drugotožene stranke, je naknadno odobril procesna dejanja drugotožene stranke, vendar je po dodatnem pozivu sodišča navedel, da glede izvedenca tožena stranka ni podala nobenih pripomb in zato ni zahteval ponovnega razpisa glavne obravnave, niti ponovnega zaslišanja izvedenca. Pritožbene navedbe je zato šteti tudi kot neutemeljene, saj dodatno zaslišanje izvedenca, s katerim naj bi se razčistile s strani drugotožene stranke prvotno zatrjevane nepravilnosti, na koncu ni bilo predlagano.

7. Sicer pa sodišče druge stopnje ugotavlja, da je izvedenec nalogo opravil v okviru, kot mu je bilo naloženo s strani sodišča, v dopolnitvi je odgovoril na pripombe tožeče stranke, na naroku za glavno obravnavo pa je še ustno podal mnenje in odgovoril na zastavljena vprašanja. Kar se tiče predloženih računov do tretje faze in računa za zemljišče in komunalno ureditev pa je ugotoviti, da se do listin, ki so bile predložene naknadno in glede katerih izvedencu ni bila dana naloga, ta ni bil dolžan opredeljevati.

8. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu tudi ni ugotovilo razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP).