Jedro

Odločanje pristojnega organa o prošnji za BPP ne predstavlja izvajanja sodne funkcije, pač pa gre za upravno odločanje. Tudi odločanje o predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v zadevi dodelitve BPP ne spada v sodno pristojnost, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrglo.

Izrek

Predlog predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrže.

Obrazložitev

1. Prosilka je pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje glede možnosti izpodbijanja ali uveljavljanja ničnosti pogodbe o preužitku notarke A. A. iz Ljubljane SV 655/2022 (v nadaljevanju Pogodba). Iz listinske dokumentacije spisa je razvidno, da je prosilka (preužitkarica po Pogodbi) mati B. B. (prevzemnica po Pogodbi). Razlog, zaradi katerega želi prosilka pravno svetovanje glede izpolnjevanja ali uveljavljanja ničnosti Pogodbe, je domnevno neizpolnjevanje Pogodbe s strani prevzemnice in ker naj bi bila preužitkarica pri podpisu zavedena.

2. Predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani je z dopisom, ki ga je Vrhovno sodišče prejelo 20. 1. 2023, predlagal, naj določi drugo stvarno pristojno sodišče za odločanje v zadevi dodelitve BPP. Navaja, da je B. B. zaposlena v Službi za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Ljubljani, kar bi glede na majhno število zaposlenih v tej službi lahko ustvarilo videz pristranskosti pri odločanju o dodelitvi BPP.

3. Predlog se zavrže. 4. Vrhovno sodišče uvodoma poudarja, da s tem sklepom spreminja svojo dosedanjo prakso v istovrstnih zadevah na podlagi pravnih spoznanj o potrebnosti striktne ločitve med sodno in upravno funkcijo.

5. Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v 1. členu določa, da je namen brezplačne pravne pomoči po tem zakonu uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek). BPP se lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov, ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka (prvi odstavek 7. člena ZBPP). Konkretne oblike brezplačne pravne pomoči so določene v 26. členu ZBPP. Drugi odstavek 34. člena ZBPP določa, da pristojni organ za BPP postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če ta zakon ne določa drugače. O prošnji za dodelitev BPP organ odloča z odločbo (tretji odstavek 34. člena ZBPP). Za postopke, ki se vodijo po določbah ZBPP se torej uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), če ZBPP ne določa drugače. 6. Po presoji Vrhovnega sodišča je na podlagi navedenih določb razvidno, da odločanje pristojnega organa o prošnji za BPP ne predstavlja izvajanja sodne funkcije, pač pa gre za upravno odločanje. Izhajajoč iz namena, obsega upravičencev, oblik in načina financiranja BPP, pomeni ta določeno vrsto omejene socialne pomoči za omogočanje uresničevanja pravice do sodnega varstva in sodelovanja v sodnih postopkih, torej obliko socialnega transferja. Zakonodajalec je javno pooblastilo za odločanje o dodelitvi BPP prenesel na predsednike okrožnih sodišč oziroma predsednike specializiranih sodišč prve stopnje, ki pa lahko za odločanje pooblastijo drugega sodnika, ki ima položaj svétnika na okrožnem oziroma specializiranem sodišču (tretji odstavek 2. člena ZBPP). Gre torej za poseben (upravni) organ pri sodišču, ki je pristojen za izdajo odločbe o BPP. Ker je zoper njo dopustno sodno varstvo, ki se zagotavlja v upravnem sporu, to še dodatno kaže, da postopek pred tem ni sodni postopek, odločanje predsednika sodišča oziroma drugega pooblaščenega sodnika pa ne sojenje.

7. Predlagatelj, predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani, predlaga določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, ker potencialna tožnica prosi za dodelitev BPP, druga (nasprotna) stranka pa je zaposlena v službi za BPP. To naj bi zaradi objektivnega videza nepristranosti predstavljalo oviro za odločanje celotnega organa za BPP. Vendar pa ZUP ne pozna delegacije pristojnosti (pozna le institut izločitve), o kateri bi odločalo Vrhovno sodišče v okviru svoje sodne funkcije, zato je situacijo, kot je obravnavana, treba reševati v okviru določb ZBPP in drugih splošnih določb ZUP.

8. Ker torej v zadevi dodelitve BPP odločanje o predlogu predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ne spada v sodno pristojnost, je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi 1. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu predlog zavrglo.