Jedro

Po določbi 1. odst. 67. člena ZIZ mora upnik na zahtevo dolžnika vrniti (le) tisto, kar je z izvršbo dobil. Dolžnik z nasprotno izvršbo tako od upnika ne more zahtevati tudi plačila zakonitih zamudnih obresti za čas od dneva, ko so bila v izvršbi odtegnjena sredstva na upnikovem računu. Materialno pravna določba 1. odst. 76. člena ZIZ obseg zahtevka izrecno omejuje na tisto, kar je upnik z izvršbo dobil.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v 1. in 2. točki izreka spremeni tako, da se predlog za nasprotno izvršbo glede zakonitih zamudnih obresti od zneska 88.784.362,12 SIT od 04.02.1999 dalje zavrne. V ostalem se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep v nespremenjenem delu (tj. glede zneska 88.784.362,12 SIT v 1. in 2. točki izreka ter v 3. točki izreka) potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je dne 14.05.2001 s sklepom ugodilo predlogu dolžnika za nasprotno izvršbo in upniku naložilo, da dolžniku vrne znesek 88.784.362,12 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 04.02.1999 dalje (1. in 2. točka izreka izpodbijanega sklepa), ter mu povrne stroške nasprotne izvršbe v višini 39.321,23 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa dalje do plačila (3. točka izreka izpodbijanega sklepa). Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožil upnik. Navedel je, da je bila po razveljavitvi izvršilnega naslova, tj. sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani zadeva vrnjena v novo obravnavanje. Dolžnik je zavlačeval izvršilni postopek zato, da bi bila izdana izpodbijana odločba. Nasprotna izvršba ni utemeljena. Pogoji za nasprotno izvršbo bodo izpolnjeni šele po pravnomočnosti sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani. Sredstva je že prijavil kot dohodek in pri tem plačal več kot 25.000.000,00 SIT davka na dohodek. Zato bo z nasprotno izvršbo oškodovan. Predlagal je, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi. Pritožba je delno utemeljena. Brez zakonske podlage je pritožbena trditev, da bodo pogoji za nasprotno izvršbo izpolnjeni šele po pravnomočnosti sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani. Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) nasprotne izvršbe namreč ne pogojuje z obstojem pravnomočne sodbe v dolžnikovo korist. V 2. točki 1. odst. 67. člena ZIZ določa, da lahko dolžnik z nasprotno izvršbo zahteva, naj mu upnik vrne tisto, kar je z izvršbo dobil, v primeru, če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega. Za nasprotno izvršbo tako zadostuje že razveljavitev izvršilnega naslova. Iz podatkov v spisu je razvidno, da sta bili s sklepom Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. III Ips 19/99 z dne 17.06.1999 (priloga B5) sodbi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. Cpg 1188/96 z dne 01.09.1998 (priloga A3) in Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Pg 455/95 z dne 22.05.1996 (priloga A2) razveljavljeni in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje. Z razveljavitvijo navedenih odločb je odpadla zakonska predpostavka za dovolitev izvršbe, saj je upnik izgubil izvršilni naslov (glej 1. odst. in 1. točko 2. odst. 17. člena ZIZ). Zato je dolžnikova zahteva, naj mu upnik vrne znesek 88.784.362,12 SIT, ki je bil v tem izvršilnem postopku odtegnjen z njegovega in prenešen na upnikov žiro račun, povsem v skladu s 1. odst. 67. člena ZIZ. V primeru, da bo upnik v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pridobil nov izvršilni naslov bo v primeru, da dolžnik svoje obveznosti ne bo prostovoljno izpolnil v postavljenem (paricijskem) roku, moral s predlogom za izvršbo začeti nov postopek za prisilno izterjavo. V zvezi s pritožbenimi trditvami sodišče druge stopnje še dodaja, da za odločitev o predlogu za nasprotno izvršbo upnikove trditve v zvezi s škodo, ki naj bi mu nastala zaradi nasprotne izvršbe, niso pravno relevantne. Ob reševanju pritožbe pa sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti pazi tudi na pravilno uporabo materialnega prava (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP - v zvezi s 15. členom ZIZ). Po določbi 1. odst. 67. člena ZIZ mora upnik na zahtevo dolžnika vrniti (le) tisto, kar je z izvršbo dobil. Dolžnik z nasprotno izvršbo tako od upnika ne more zahtevati tudi plačila zakonitih zamudnih obresti za čas od dneva, ko so bila v izvršbi odtegnjena sredstva na upnikovem računu. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, ki je nasprotno izvršbo dovolilo tudi za zakonite zamudne obresti od odtegnjenega zneska 88.784.362,12 SIT za čas od 04.02.1999 dalje, v nasprotju z materialnopravno določbo 1. odst. 67. člena ZIZ, ki obseg zahtevka v nasprotni izvršbi izrecno omejuje na tisto, kar je upnik z izvršbo dobil. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP (v zvezi s 4. točko 358. člena ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ izpodbijani sklep v 1. in 2. točki izreka spremenilo tako, kot je razvidno iz prvega odstavka izreka tega sklepa. Glede vračila 88.784.362,12 SIT in odločitve o stroških nasprotne izvršbe (3. točka izreka izpodbijanega sklepa) pa je pritožbo zavrnilo in v tem delu na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (drugi odstavek izreka tega sklepa). Sprememba odločitve v 1. in 2. točki izreka namreč ne vpliva na odločitev o stroških iz 3. točke izreka izpodbijanega sklepa, saj se pri obračunu vrednosti spornega predmeta, ki je osnova za odmero stroškov, obresti ne upoštevajo (glej 2. odst. 39. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ v zvezi s 1. odst. 3. člena Odvetniške tarife in 1. odst. 7. člena Zakona o sodnih taksah).