4. 4. 2024

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Liste Jureta Andolška in skupine volivcev, Novo mesto, ki jo zastopata Bojan Avbar in Silvo Mesojedec, oba Novo mesto, ter Silva Mesojedca, Novo mesto, na seji 4. aprila 2024

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper "posamični akt tajnika Občinske volilne komisije Mestne občine Novo mesto, s katerim je kot organ lokalne skupnosti in nosilec javnih pooblastil odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi Silva Mesojedca, Jureta Andolška in Liste Jureta Andolška o pravicah, ki izvirajo iz 2., 43. in 44. člena Ustave", se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 10. člena Odloka o nalogah in financiranju krajevnih skupnosti v Mestni občini Novo mesto (Dolenjski uradni list, št. 12/17) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnika izpodbijata tretji odstavek 10. člena Odloka o nalogah in financiranju krajevnih skupnosti v Mestni občini Novo mesto (v nadaljevanju Odlok), ki določa, da članu sveta, ki poda odstopno izjavo, preneha mandat z dnem, ko je podal odstopno izjavo, in da predsednik sveta o odstopu obvesti člane sveta in občinsko volilno komisijo v roku osmih dni. Zatrjujeta njegovo neskladje z 2., 8., 15., 43. in 44. členom Ustave. Navajata, da ni določeno, ali je občinska volilna komisija v izogib zlorabi dolžna izdati ugotovitveni sklep s pravnim poukom in pravico do pravnega sredstva. Izpodbijana določba Odloka naj bi bila nedoločna in naj bi dopuščala arbitrarno odločanje, ker naj ne bi določala možnosti, da svetnika, ki odstopi, nadomesti naslednji kandidat po številu glasov, ki jih je prejel na volitvah, in ker naj ne bi urejala možnosti preklica odstopne izjave. Izpodbijani odlok naj bi bil nepopoln, ker naj ne bi urejal postopka umika odstopne izjave in naj ne bi zagotavljal pravnega pouka, da bi prizadeti vedeli, kako ravnati.

2.Pobudnika vlagata tudi ustavno pritožbo zoper "posamični akt tajnika Občinske volilne komisije Mestne občine Novo mesto, s katerim je kot organ lokalne skupnosti in nosilec javnih pooblastil odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi Silva Mesojedca, Jureta Andolška in Liste Jureta Andolška o pravicah, ki izvirajo iz 2., 43. in 44. člena Ustave." Zatrjujeta, da Občinska volilna komisija Mestne občine Novo mesto (v nadaljevanju OVK) sploh ni bila obveščena in ni odločala o odstopni izjavi Silva Mesojedca ter o preklicu te izjave. Odločala naj bi izključno in samovoljno tajnica OVK. Zaradi odločitve tajnice OVK naj bi Silvo Mesojedec in Jure Andolšek ostala brez mandata, Lista Jureta Andolška pa naj bi bila diskriminirana, s čimer naj bi jima bile kršene zgoraj navedene človekove pravice. Pritožnika v dopolnitvi ustavne pritožbe navajata, da je ustavna pritožba vložena zoper (ne)ravnanje tajnice OVK zaradi kršitve 1., 43. in 44. člena Ustave. Zatrjujeta, da niti v zakonu niti v Odloku ni določeno, da svetnik ne bi mogel preklicati svoje odstopne izjave. Ponovno poudarjata, da OVK o odstopu ni bila obveščena oziroma se z njim ni seznanila, ni izdala (ugotovitvenega) sklepa in Silva Mesojedca o svoji odločitvi ni obvestila po uradni poti. Navajata tudi, da Silvo Mesojedec ni imel možnosti pravnega sredstva.

B.

3.Iz navedb ustavne pritožbe izhaja, da pritožnika izpodbijata elektronsko sporočilo tajnice OVK. Elektronsko sporočilo tajnice OVK ni posamični akt državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil, s katerim bi bilo odločeno o pravicah, obveznostih ali o pravnih koristih pritožnikov. Ustavno sodišče je zato ustavno pritožbo zoper elektronsko sporočilo zavrglo (1. točka izreka).

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

5.Izpodbijana odločba Odloka ne učinkuje neposredno. Zoper oblastno dejanje občinske volilne komisije, s katerim se med trajanjem mandata posega v pasivno volilno pravico posameznika, je na podlagi drugega odstavka 157. člena Ustave in 4. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10, 109/12 in 49/23 – v nadaljevanju ZUS-1) v primerih, kadar ni z zakonom predvideno drugo sodno varstvo, sodno varstvo zagotovljeno v upravnem sporu. Ustavno sodišče šteje upravni spor na podlagi drugega odstavka 157. člena Ustave oziroma 4. člena ZUS-1 za redno in učinkovito sodno varstvo, ki ga je treba izčrpati pred vložitvijo pobude, hkrati z ustavno pritožbo.[1] S tožbo v upravnem sporu se lahko zahtevajo odprava, izdaja ali sprememba posamičnega akta (prva alineja drugega odstavka 33. člena ZUS-1), ugotovitev, da je bilo z dejanjem poseženo v človekovo pravico ali temeljno svoboščino tožnika (druga alineja drugega odstavka 33. člena ZUS-1), prepoved nadaljevanja dejanja (tretja alineja drugega odstavka 33. člena ZUS-1) in odprava posledic dejanja (četrta alineja drugega odstavka 33. člena ZUS-1). To pomeni, da ima Upravno sodišče vsa potrebna pooblastila, da zagotovi učinkovito sodno varstvo.

6.V primerih, ko izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo že v sklepu št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2). Pobudnika sicer hkrati s pobudo vlagata ustavno pritožbo zoper akt iz 1. točke izreka tega sklepa, vendar s tem ne moreta biti uspešna, ker je Ustavno sodišče to ustavno pritožbo zavrglo. Pobudnika bi morala dejanje OVK, s katerim naj bi bilo poseženo v njuno volilno pravico, izpodbijati s tožbo v upravnem sporu po 4. členu ZUS-1, v kateri bi uveljavljala tudi svoje ugovore v zvezi s protiustavnostjo izpodbijane določbe Odloka, in nato z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 10. člena Odloka zavrglo (2. točka izreka).

7.Zaradi navedene odločitve se Ustavno sodišče ni opredeljevalo do vprašanja, ali so izpolnjene druge procesne predpostavke za obravnavo pobude in ustavne pritožbe.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prve alineje prvega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič in Marko Šorli. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Glej npr. sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-46/13 z dne 4. 4. 2013, št. U-I-201/13 z dne 24. 9. 2013, št. U-I-198/16 z dne 7. 12. 2016, št. U-I-90/17 z dne 29. 6. 2017, št. U-I-375/20 z dne 1. 9. 2020, št. U-I-454/20 z dne 16. 12. 2020, št. U-I-394/06 z dne 2. 10. 2008 in št. U-I-140/13 z dne 29. 12. 2014.