Jedro

V primeru, da je bil osebni avtomobil dobavljen znatno po vplačilu, se pri ugotavljanju osnove za davek od dobička iz kapitala valorizira vrednost avtomobila, ki jo je imel ob nakupu (vplačilu).

Izrek

Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba Republiške uprave za javne prihodke z dne 19.2.1993 odpravi.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo izpostave Republiške uprave za javne prihodke z dne 2.2.1992, s katero je ta tožniku odmerila davek od dobička iz kapitala v znesku 73.167,00 SIT, ki bi ga naj dosegel s prodajo osebnega avtomobila. V razlogih izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je iz upravnih spisov razvidno, da je tožnik s kupoprodajno pogodbo z dne 29.6.1992 prodal navedeni osebni avto za 650.000,00 SIT, pridobil pa bi ga naj prav tako 29.6.1992 za 251.662,00 SIT in tako dosegel dobiček 365.838,00 SIT, od katerega 20 % davek od dobička iz kapitala znaša 73.167,00 SIT. Tožena stranka še navaja, da se valorizacija nabavnih stroškov izvrši za čas od pridobitve premoženja do prodaje.

Tožnik pa v tožbi navaja, da je avtomobil plačal 26.4.1991 in se zaradi zagotovitve nespremenjene tovarniške cene odpovedal obrestovanju plačanega zneska, zato je ob prejemu avtomobila doplačal le 76.479,00 SIT k tovarniški ceni in za stroške prevoza 30.793,00 SIT. Prodajna cena avtomobila je 29.6.1992 znašala 650.000,00 SIT. Dalje navaja, da upravna organa nista upoštevala, da dinar 26.4.1991 in 29.6.1992 ni bil enako vreden, nista pa tudi upoštevala zamudnih obresti za vplačan znesek. Absurdna je trditev upravnih organov, da je bil avto na dan prevzema vreden kar za 365.838,00 SIT manj pri prodajalcu, kot pa isti dan na trgu. Osnova za davek je vrednost kapitala, zato bi bilo treba ugotoviti, kakšna je bila vrednost avtomobila ob vplačilu in to vrednost valorizirati. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka predlaga zavrnitev tožbe iz razlogov izpodbijane odločbe.

Tožba je utemeljena.

Po določbi 53. člena zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 48/90 in 34/91-I - ZDoh) je osnova za davek od dobička iz kapitala razlika med prodajno ceno kapitala in valorizirano vrednostjo kapitala v času pridobitve. V obravnavanem primeru je sporno vprašanje, kdaj je tožnik kapital pridobil, ali 29.6.1992, ko mu je bil avtomobil izročen, ali pa 26.4.1991, ko je avtomobil plačal. Po določbi 26. člena zakona o obligacijskih razmerjih je pogodba sklenjena, ko se pogodbeni stranki zedinita o njenih bistvenih sestavinah. Pri prodajni pogodbi je to predmet prodaje in njegova cena. Po mnenju sodišča je treba valorizirati vrednost avtomobila, ki jo je ta imel ob nakupu, in tako ugotovljena vrednost je osnova za izračun doseženega dobička in davka od dobička iz kapitala. Trditev tožene stranke v izpodbijani odločbi, da je tožnik isti dan, ko je avto prodal za 650.000,00 SIT ta isti avto dobil za 251.662,00 SIT ni obrazložena, ni navedeno kako je tožena stranka ugotovila, in iz katerih dokazov to izhaja.

Glede na navedeno je dejansko stanje pomanjkljivo ugotovljeno, zato sodišče ne more odločiti ali je izpodbijana odločba zakonita, zato jo je na podlagi določbe 2. odstavka 39. člena in 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih odpravilo. Določbe zakona o obligacijskih razmerjih in zakona o upravnih sporih je sodišče smiselno uporabilo kot določbe predpisov Republike Slovenije, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).