Jedro

Vodenje postopka za pridobitev spremenjenega gradbenega dovoljenja oziroma legalizacijo objekta spričo same svoje narave sodi med posle v zvezi z rednim upravljanjem stvari, zaradi česar je možno v primeru, ko med solastniki ni doseženo soglasje glede vodenja takšnega postopka, o njegovi nadomestitvi odločati v nepravdnem postopku, in sicer v okviru določb, ki urejajo postopek za ureditev razmerij med solastniki.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek pred drugega sodnika.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Novem mestu je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za ureditev razmerij med solastniki in predlog za izdajo začasne odredbe.

2. Zoper omenjeni sklep se je zaradi zmotne uporabe materialnega prava pravočasno pritožila predlagateljica, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep glede predloga za izdajo začasne odredbe spremeni in predlogu ugodi, glede zavrnitve predloga za ureditev sorazmerij med solastniki pa sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Poudarila je, da konkretni posel v zvezi z rednim upravljanjem (sprožitev in vodenja postopka za legalizacijo ter za pridobitev spremenjenega gradbenega dovoljenja) in za preprečitev škode ne moreta opraviti sama predlagateljica in A. A., čeprav je njun skupni delež večji od polovice. V obravnavanem primeru je namreč inšpekcijski organ s pravnomočno odločbo naložil vsem trem udeleženkam, da zaprosijo za izdajo spremenjenega gradbenega dovoljenja. Ker se s T. N. ni dalo sporazumeti, je predlagateljica sprožila predmetni postopek, saj drugega pravnega sredstva nima. V skladu z določbo 56. člena Zakona o graditvi objektov mora investitor za pridobitev pravice gradnje (gradbeno dovoljenje ali spremenjeno gradbeno dovoljenje za legalizacijo) pridobiti soglasje vseh solastnikov (ustaljena praksa upravnih organov in upravnega sodišča je, da morajo vložiti zahtevo in voditi postopek vsi solastniki ali pa soglašati, da je lahko vlagatelj zahteve edini investitor gradnje). Odločitev je napačna tudi v primeru, da v zadevi ne gre za posel v zvezi z rednim upravljanjem solastne stvari. S prvo nasprotno udeleženko ni bilo doseženo soglasje o načinu izvedbe z inšpekcijsko odločbo naložene obveznosti (in sicer ali jo lahko predlagateljica kot pooblaščenka izpolni tudi v imenu in za nasprotno udeleženko), prav tako ni bilo doseženo soglasje o delitvi stroškov, ki bodo nastali z izpolnitvijo naložene obveznosti. Gre tudi za spor o načinu upravljanja s solastno stvarjo, za kar je po izrecni določbi 112. člena ZNP predviden nepravdni postopek. Prav tako so podani in izkazani pogoji za izdajo začasne odredbe določeni v 114. členu ZNP.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Kot je bilo poudarjeno in obrazloženo že v predhodni odločitvi tega sodišča (sklep II Cp 3629/2011 z dne 18.4.2012), obravnavani primer (katerega predmet je pridobitev spremenjenega gradbenega dovoljenja oziroma legalizacija objekta) spričo same svoje narave sodi med posle v zvezi z rednim upravljanjem stvari (tretji odstavek 67. člena SPZ), zaradi česar je možno v primeru, ko med solastniki ni doseženo soglasje glede vodenja takšnega postopka, o njegovi nadomestitvi odločati v nepravdnem postopku, in sicer v okviru določb, ki urejajo postopek za ureditev razmerij med solastniki (112. – 117. člen ZNP). Kljub okoliščini, da naj bi imeli predlagateljica in druga nasprotna udeleženka (ki naj bi se z vodenjem takšnega upravnega postopka strinjala in je predlagateljici v zvezi s tem dala pooblastilo) na nepremičnini skupaj več kot polovičen idealni delež, pa ni moč spregledati dejstva, da je pristojni upravni organ v zvezi z dokazovanjem pravice graditi (56. člen ZGO-1) od predlagateljice (v upravnem postopku, ki ga je sprožila zaradi izdaje gradbenega dovoljenja za legalizacijo zidanice) zahteval predložitev soglasja vseh solastnikov.(1) Zato je stališče sodišča prve stopnje, da lahko predlagateljica in druga nasprotna udeleženka postopek legalizacije izpeljeta brez soglasja prve nasprotne udeleženke (in da posledično ni moč voditi predmetnega sodnega postopka oziroma izdati začasne odredbe, ki naj bi bila hkrati iz istega razloga nepotrebna), očitno napačno. Nadomestitev zahtevanega soglasja (tudi prve nasprotne udeleženke) pa lahko predlagateljica doseže zgolj v postopku, kot je predmetni.

5. Iz omenjenih razlogov je bilo potrebno izpodbijani sklep v celoti (torej tako glede odločitve o predlogu za ureditev razmerja med solastnicami kot glede odločitve o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe (2)) razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP) in zadevo (oba predloga) vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek pred drugega sodnika (356. člen ZPP), saj vse kaže na to, da je dosedanja sodnica v predmetni zadevi že zavzela dokončno pravno stališče. V novem postopku naj novi sodnik primarno (poleg same čimprejšnje odločitve o predlogu za začasno odredbo) poskrbi, da bo predlog za ureditev razmerja med solastnicami vročen obema nasprotnima udeleženkama v odgovor.

6. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločitev (3. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

(1) Kot je to razvidno iz dopisa UE Novo mesto predlagateljici z dne 8.8.2011. Še pred tem je inšpekcijski organ (odločba z dne 6.7.2011 v prilogi A9) od vseh treh udeleženk (in solastnic) zahteval, da pri UE Novo mesto zaprosijo za izdajo spremenjenega gradbenega dovoljenja.

(2) V zvezi s katerim sodišče prve stopnje dosedaj še ni presojalo obstoja pogojev, ki jih za izdajo začasne odredbe v takem postopku zahteva 114. člen ZNP.