Jedro

Iz 3. točke odločbe z dne 22. 11. 2012 je razvidno, da so parcele 96/4, 96/11 in 96/3 predmet poravnave. Tožbeni ugovor, da vsebuje poravnava zgolj parcelo 96/8 v izmeri 5355 m2, v denacionalizacijskem postopku zato ne more biti upoštevan.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo v korist upravičenca do denacionalizacije A.A. za del podržavljenega zemljišča parc. št. 97 k.o. ..., v izmeri 307 m2, določil odškodnino v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe (SOD) v višini 1.160,75 DEM (1. točka izreka); določil skrbnika premoženja (2. točka izreka); ter odločil, da je zavezanka SOD dolžna obveznice skrbniku izročiti v roku 6 mesecev od pravnomočnosti odločbe (3. točka izreka). V obrazložitvi je navedel, da je predmet obravnavanja 307 m2 bivše parcele 97, ki jih ni možno vrniti v naravi, tako da lahko upravičenec zahteva odškodnino v obliki obveznic SOD. Glede ostalega zemljišča parcele 97, ki ga je možno vrniti v naravi, pa sta vlagatelj in zavezanka za vračilo v naravi sklenila poravnavo na zapisnik pred upravnim organom, ki je ugotovil, da je poravnava v skladu z določbo 69. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen), zato jo je dopustil. Odločba o tem je postala pravnomočna 11. 12. 2012. Preostalo zemljišče v izmeri 307 m2 je upravni organ ocenil v skladu z določili Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin in nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (Navodilo) kot komunalno opremljeno nezazidano stavbno zemljišče. 2. Drugostopni organ je pritožbi tožnika ugodil in v 1. točki izreka odločbe Upravne enote Škofja Loka št. DEN-351-98/93 z dne 27. 12. 2012 besedilo „1.160,75 DEM“ odpravil in nadomestil z naslednjim besedilom „8.225,14 DEM“. V preostalem pa je izrek prvostopne odločbe pustil nespremenjen. V obrazložitvi je v zvezi z ugovorom nepravilne skupne izmere zemljišč, ki jih ni možno vrniti v naravi, navedel, da je med strankami nesporno, da je nekdanja parcela št. 97 k.o. … ob podržavljenju merila 5877 m2. Na podlagi poravnave je bilo s pravnomočno odločbo odločeno, da denacionalizacijskemu upravičencu pripada odškodnina za zemljišče, po katerem potekajo poti in za zemljišče, ki ga je možno vrniti v naravi, kar vse predstavlja del nekdanje parcele 96/1 (kot dela nekdanje parcele št. 97), v skupni izmeri 5570 m2. Z izpodbijano odločbo prve stopnje je bilo torej odločiti le še o razliki do celotne površine podržavljene parcele št. 97, ki znaša 307 m2 (5877 m2 – 5570 m2). Drugostopni organ pa je ugodil ugovoru v zvezi z višino določene odškodnine. Meni, da ni sporno, da se parcelo vrednoti kot nezazidano komunalno opremljeno stavbno zemljišče, kar pomeni glede na Navodilo, da upravičencu pripada 8.225,14 DEM, kot je tudi pravilen izračun odškodnine, ki je razviden iz priloge k priporočilu o ugotovljenem dejanskem in pravnem stanju zadeve.

3. Tožnik v tožbi navaja, da je iz parcele št. 97 v izmeri 5.877 m2, nastalo sedaj 8 novih parcel, zanj so še sporne parcele 96/4 v izmeri 93 m2, parcela št. 96/11 v izmeri 111 m2 in parcela št. 96/3 v izmeri 11 m2, skupaj torej v izmeri 215 m2. Meni, da je potrebno površini 307 m2 dodati še površino 215 m2, torej skupaj 522 m2. Glede parcele št. 96/8 v izmeri 5355 m2 je sklenil poravnavo z Občino B. Ne strinja se s pripombami SOD, ki jih je dala v odgovoru na pritožbo, saj je tudi na ustni obravnavi 14. 11. 2012 podal pripombe, ki pa niso bile upoštevane. Meni, da je UE B. pomešala parcele v njegovo škodo. Smiselno predlaga odpravo prve in drugostopne odločbe.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise.

5. Stranka z interesom v tem postopku SOD je na tožbo odgovorila, ter predlagala zavrnitev.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Ni sporno med strankami, da je nekdanja parcela št. 97 k.o. ..., katere del je predmet izpodbijane prvostopne odločbe, ob podržavljenju merila 5877 m2. V zvezi z ugovorom, da je ugotovljena nepravilna skupna izmera zemljišč, ki jih ni možno vrniti v naravi, torej zemljišč, ki so predmet odločitve prvostopne odločbe, se sodišče v celoti sklicuje na obrazložitev drugostopnega organa. Iz poravnave, sklenjene na zapisnik z dne 14. 11. 2012 in odločbe, izdane na podlagi te poravnave št. DEN-351-98/93 z dne 22. 11. 2012, izhaja, da so predmet poravnave današnje parcele, ki so nastale iz podržavljene parcele 97 k.o. … in za katere je upravni organ ugotovil, da je možno vračilo v naravi, v skupni izmeri 5570 m2. Ker je odvzeta parcela št. 97 ob podržavljenju merila 5877 m2, je pravilen zaključek, da znaša obveznost še v razliki, kar znaša 307 m2. 8. Tožnik ugovarja, da je zanj sporna parcela 96/4 v izmeri 93 m2, parcela št. 96/11 v izmeri 111 m2 in parcela št. 96/3 v izmeri 11 m2, skupaj torej v izmeri 215 m2. Iz 3. točke odločbe z dne 22. 11. 2012 je razvidno, da so parcele 96/4, 96/11 in parcela 96/3 predmet poravnave. Tožbeni ugovor, da vsebuje poravnava zgolj parcelo 96/8 v izmeri 5355 m2, torej v denacionalizacijskem postopku ne more biti upoštevan.

9. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

10. Pravni pouk temelji na določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1.