Jedro

Iz navedenega izhaja, da vložitev ugovora ni pogoj za dopustnost vložitve pritožbe zoper sklep o izbrisu družbe iz sodnega registra in da upniku ni treba navajati opravičljivih razlogov, zakaj se na okoliščine, ki jih navaja v pritožbi, ni skliceval že v ugovoru. Po oceni pritožbenega sodišča, upoštevaje pri tem določbo drugega odstavka 37. člena ZSReg, v skladu s katero se v pritožbi navedena nova dejstva in novi dokazi štejejo (tudi) kot predlog za nadomestitev sklepa, v obravnavani zadevi ne pride v upoštev smiselna uporaba prvega odstavka 337. člena ZPP. Iz navedenega izhaja, da je treba ugovor upnika v zadevi vsebinsko obravnavati.

V okviru takšne vsebinske obravnave pritožbe pa sodišče druge stopnje (ne glede na to, da je upnik predložil listine, ki naj bi izkazovale obstoj njegove terjatve) ugotavlja, da je le - ta neutemeljena. Po drugem odstavku 425. člena ZGD-1 so zavarovani (tisti) upniki družbe, ki uveljavljajo svoje terjatve do (tistih) družbenikov, ki so dali izjavo iz prvega odstavka 425. člena ZGD-1. Pri prenehanju družbe po skrajšanem postopku je treba ves čas upoštevati dejstvo, da se likvidacijski postopek nadomesti z izjavo vseh družbenikov, da bodo osebno poravnali obveznosti družbe upnikom, če se le - te pojavijo po izbrisu družbe iz sodnega registra. Zaradi tega mora upnik v postopku prenehanja družbe po skrajšanem postopku (ali v ugovornem postopku proti sklepu o prenehanju ali v pritožbenem postopku proti sklepu o izbrisu družbe iz sodnega registra) dokazati ne le, da je njegov ugovor oziroma pritožba utemeljen - a (da ima npr. družba dolgove), ampak mora dokazati tudi, da bi bili upniki z izbrisom družbe iz sodnega registra oškodovani (ker so npr. družbeniki, ki so dolgove prevzeli, insolventni, ali so brez premoženja). To jasno in nedvoumno izhaja iz določbe drugega odstavka 428. člena ZGD-1. V tej zvezi pa upnik v pritožbi zoper sklep o izbrisu družbe iz sodnega registra ni podal nobenih pravno pomembnih navedb, ob upoštevanju dejstva, da je družbenik po drugi strani podal izjavo o prevzemu preostalih obveznosti družbe, tudi morebitnega premoženja družbe (tretji odstavek 425. člena ZGD-1). To pa pomeni, da so upniki tudi v primeru izbrisa družbe iz sodnega registra, ustrezno zavarovani, saj lahko svoje terjatve uveljavljajo v razmerju do družbenikov, ki so dali izjavo iz prvega odstavka 425. člena ZGD-1, in sicer v dveh letih po objavi izbrisa družbe iz sodnega registra (drugi odstavek 425. člena ZGD-1). Tako tudi v odločbi VSK Cpg 1/2020 z dne 23. 1. 2020.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra (prenehanje družbe po skrajšanem postopku po določbah Zakona o gospodarskih družbah, v nadaljevanju ZGD-1). Iz sklepa še izhaja, da bo registrsko sodišče družbo izbrisalo iz sodnega registra po pravnomočnosti te odločbe.

2. Sklep s pritožbo izpodbija upnik. Zatrjuje, da ima v razmerju do družbe terjatev (11.630,68 EUR) na podlagi Pogodbe o neposrednem sofinanciranju kadrovskih štipendij delodajalcu od šolskega/študijskega leta 2011/2012 dalje, št. pogodbe 11020-86/2011, sklenjene dne 18. 11. 2011, s pripadajočimi aneksi. Zaradi tega upnik predlaga ustavitev postopka izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra.

3. Subjekt vpisa nasprotuje pritožbenim ugovorom. Iz vsebine njegove vloge smiselno izhaja, da se zavzema za potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po določilu 19. člena Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju ZSReg) se v postopku vpisa v sodni register za vprašanja, ki niso urejena z ZSReg, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja nepravdni postopek (Zakon o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP), slednji pa v 37. členu določa, da se za vprašanja, ki niso urejena v ZNP uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

6. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Po tako opravljenem preizkusu ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

7. Prenehanje družbe po skrajšanem postopku (425. - 429. člen ZGD-1) je izjemna oblika prenehanja družbe, ki sicer temelji na enakih načelih kot redno prenehanje družbe. V tem primeru se likvidacijski postopek nadomesti z izjavo vseh družbenikov (v primeru enoosebne družbe edinega družbenika), da bodo (bo) osebno poravnali (poravnal) obveznosti družbe upnikom, če se le - ti pojavijo po izbrisu družbe iz sodnega registra. Zoper sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku lahko vložijo družbeniki, upniki ali pristojni državni organ ugovor, katerega materialnopravni pomen je v tem, da z njim opozori registrsko sodišče, da trditve družbenikov v sklepu o prenehanju družbe niso resnične (ker npr. niso poplačane vse obveznosti, ali ker je izjava družbenikov sicer resnična, vendar pa družbeniki nimajo nobenega premoženja in je zato njihov prevzem dolga (z vidika varstva interesov upnikov) lahko sporen (428. v zvezi s 426. in 427. členom ZGD-1).

8. Če ugovor zoper sklep o prenehanje družbe po skrajšanem postopku ni vložen ali ga registrski organ zavrne, izda registrski organ sklep o izbrisu družbe iz sodnega registra in ga objavi. Proti temu sklepu je dovoljena pritožba v 15 dneh od dneva odjave (prvi odstavek 429. člena ZGD-1). Pritožbo lahko vloži vsak, ki ima pravni interes (prvi odstavek 36. člena ZSReg). Nobenega dvoma ni, da upnik družbe ima pravni interes za vložitev pritožbe, pri čemer po oceni pritožbenega sodišča ni pomembno, ali je pred tem v skladu s prvim odstavkom 428. člena ZGD-1 vložil ugovor. Seveda pa mora upnik podati ustrezno procesno gradivo, iz katerega izhaja, da ima zoper družbo, ki je v postopku izbrisa, določeno terjatev.

9. Iz navedenega izhaja, da vložitev ugovora ni pogoj za dopustnost vložitve pritožbe zoper sklep o izbrisu družbe iz sodnega registra in da upniku ni treba navajati opravičljivih razlogov, zakaj se na okoliščine, ki jih navaja v pritožbi, ni skliceval že v ugovoru. Po oceni pritožbenega sodišča, upoštevaje pri tem določbo drugega odstavka 37. člena ZSReg, v skladu s katero se v pritožbi navedena nova dejstva in novi dokazi štejejo (tudi) kot predlog za nadomestitev sklepa, v obravnavani zadevi ne pride v upoštev smiselna uporaba prvega odstavka 337. člena ZPP. Iz navedenega izhaja, da je treba ugovor upnika v zadevi vsebinsko obravnavati.

10. V okviru takšne vsebinske obravnave pritožbe pa sodišče druge stopnje (ne glede na to, da je upnik predložil listine, ki naj bi izkazovale obstoj njegove terjatve) ugotavlja, da je le - ta neutemeljena. Po drugem odstavku 425. člena ZGD-1 so zavarovani (tisti) upniki družbe, ki uveljavljajo svoje terjatve do (tistih) družbenikov, ki so dali izjavo iz prvega odstavka 425. člena ZGD-1. Pri prenehanju družbe po skrajšanem postopku je treba ves čas upoštevati dejstvo, da se likvidacijski postopek nadomesti z izjavo vseh družbenikov, da bodo osebno poravnali obveznosti družbe upnikom, če se le - te pojavijo po izbrisu družbe iz sodnega registra. Zaradi tega mora upnik v postopku prenehanja družbe po skrajšanem postopku (ali v ugovornem postopku proti sklepu o prenehanju ali v pritožbenem postopku proti sklepu o izbrisu družbe iz sodnega registra) dokazati ne le, da je njegov ugovor oziroma pritožba utemeljen – a (da ima npr. družba dolgove), ampak mora dokazati tudi, da bi bili upniki z izbrisom družbe iz sodnega registra oškodovani (ker so npr. družbeniki, ki so dolgove prevzeli, insolventni, ali so brez premoženja). To jasno in nedvoumno izhaja iz določbe drugega odstavka 428. člena ZGD-1. V tej zvezi pa upnik v pritožbi zoper sklep o izbrisu družbe iz sodnega registra ni podal nobenih pravno pomembnih navedb, ob upoštevanju dejstva, da je družbenik po drugi strani podal izjavo o prevzemu preostalih obveznosti družbe, tudi morebitnega premoženja družbe (tretji odstavek 425. člena ZGD-1). To pa pomeni, da so upniki tudi v primeru izbrisa družbe iz sodnega registra, ustrezno zavarovani, saj lahko svoje terjatve uveljavljajo v razmerju do družbenikov, ki so dali izjavo iz prvega odstavka 425. člena ZGD-1, in sicer v dveh letih po objavi izbrisa družbe iz sodnega registra (drugi odstavek 425. člena ZGD-1). Tako tudi v odločbi VSK Cpg 1/2020 z dne 23. 1. 2020. 11. Iz povzetega izhaja, da mora upnik izkazati ne le obstoj svoje terjatve, ampak v skladu z drugim odstavkom 428. člena ZGD-1 tudi, da bo z izbrisom družbe iz sodnega registra oškodovan (ker je npr. družbenik insolventen, brez premoženja), kar pa pritožnik v svojih navedbah ni storil. Njegovi pritožbi v tej fazi postopka tako ni mogoče ugoditi, ima pa slednji možnost, da svojo terjatev uveljavi zoper družbenika v dveh letih po objavi izbrisa družbe iz sodnega registra.

12. Na podlagi obrazloženega je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka prvega odstavka 39. člena ZSReg).