Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Obstoj kasnejšega izvršilnega naslova, ki daje premičnine v hrambo dolžnikom, odvzame veljavo predhodnemu izvršilnemu naslovu, ki dolžnikom nalaga izročitev prav teh premičnin upniku.
Pritožbi se u g o d i , sklep sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in se zadeva v r n e sodišču prve stopnje v nov postopek.
: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dolžnikom naložilo, da v dodatnem roku 3 dni upniku izročijo v sklepu določene premične stvari. Za primer, da tega ne bodo storili, jim je sodišče naložilo, da so dolžni nerazdelno plačati upniku za vsak dan zamude znesek 15.000,00 SIT sodnih penalov, v primeru zamude s plačili sodnih penalov pa tudi zakonske zamudne obresti od zapadlih zneskov penalov. Sodišče je odločilo še, da morajo dolžniki upniku povrniti stroške tega postopka. Zoper takšen sklep so se dolžniki pritožili. Navajali so, da je upnik sodišču zamolčal, da so dolžniki zoper upnika vložili tožbo zaradi plačila najemnine. Ta pravdni postopek se vodi pod opr. št. P 206/2000. Sodišče je v navedenem pravdnem postopku izdalo začasno odredbo glede istih premičnin, katerih izročitev zahteva upnik v tem postopku, in jih je zaupalo dolžnikom v hrambo zaradi zavarovanja njihove terjatve. Začasna odredba pa velja še 15 dni od pravnomočne rešitve te pravdne zadeve. Pritožba je utemeljena. Po določbi 212. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ, lahko upnik zahteva, da izvršilno sodišče naloži dolžniku nedenarne obveznosti, ki izhaja iz izvršilnega naslova, plačilo sodnih penalov. Kaj šteje za izvršilni naslov, je določeno v 17.členu ZIZ. Obstoj izvršilnega naslova je formalna predpostavka za naložitev sodnih penalov, hkrati pa pomeni gotovost, da obstoji terjatev, ki je v njem navedena. Stranke lahko glede legitimacije in obstoja terjatve uveljavljajo le spremembe, do katerih je prišlo po nastanku izvršilnega naslova oziroma po trenutku, na katerega se nanaša njegova pravnomočnost. Ravno takšen ugovor sedaj podajajo dolžniki v pritožbi. Upnik je dne 21.9.2000 zahteval določitev sodnih penalov na podlagi sodne odločbe, ki nalaga dolžnikom, da morajo upniku izročiti točno določene premične stvari, in ki je postala pravnomočna dne 15.9.2000. Dolžniki pa v pritožbi navajajo, da so zoper upnika sprožili pravdni postopek zaradi plačila denarne terjatve. V tem pravdnem postopku je sodišče dne 18.9.2000 izdalo začasno odredbo zaradi zavarovanja njihove terjatve, s katero je iste premične stvari zaupalo v hrambo dolžnikom, za čas še 15 dni po pravnomočnosti sodbe v pravdi. Začasna odredba zaradi zavarovanja terjatve je po določbi 5.odstavka 9.člena ZIZ izvršljiva takoj, še pred pravnomočnostjo, in kot taka po določbi 5. odstavka 19. člena ZIZ predstavlja izvršljivo sodno odločbo oz. po določbi 1. točke 2. odstavka 17. člena ZIZ izvršilni naslov. Obstoj kasnejšega izvršilnega naslova, ki daje premičnine v hrambo dolžnikom, odvzame veljavo predhodnemu izvršilnemu naslovu, ki dolžnikom nalaga izročitev prav teh premičnin upniku. V takem primeru sodna odločba, na katero se sklicuje upnik, kljub pravnomočnosti ne bi imela lastnosti izvršljivosti oziroma izvršilnega naslova v smislu 19.člena ZIZ. To bi pomenilo, da ni podana formalna predpostavka za določitev sodnih penalov. Zato je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek, da bo sodišče prve stopnje ponovno ocenilo izvršljivost sodne odločbe, na katero se sklicuje upnik (3.odtavek 365.člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zv. s členom 15 ZIZ). Ni odveč dodati, da ZIZ ne predvideva določitve še zamudnih obresti od zapadlih, a neplačanih sodnih penalov. Zanje tudi ni podlage v določbah Zakona o obligacijskih razmerjih, ZOR, ker pri sodnih penalih ne gre za obligacijsko terjatev, ki bi izvirala iz dolžniškoupniškega razmerja med enakopravnima pogodbenikoma, temveč za obveznost, ki nastane z izdajo sodne odločbe in neodvisno od volje strank. Zamudne obresti po določbah ZOR so eden od učinkov, ki jih ta zakon predvideva za obveznosti, nastale na načine, kot jih prav tako predvideva ZOR.